Sanela Jahić se v umetniškem delu osredotoča na raziskovanje odnosa med človekom in strojem. / Foto: Igor Kavčič

Nevidni mikrodelavci

V Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki bo dober mesec na ogled nenavadna razstava z naslovom The Labour of Making Labour Disappear (Delati zginotje delanja) intermedijske umetnice Sanele Jahić.

Škofja Loka – Raziskovanje kompleksnega odnosa med človekom in strojem – posledično pa tudi ukvarjanje z vprašanji dela, delavca in kapitala – sta že več let v središču pozornosti umetniškega delovanja slovensko in mednarodno priznane intermedijske umetnice Škofjeločanke Sanele Jahić. V njeno aktualno ustvarjalno sfero sodi tudi večletni umetniški projekt The Labour of Making Labour Disappear (Delati zginotje delanja), ki ga predstavlja v Galeriji Ivana Groharja. Pravzaprav gre za umetniško delo v nastajanju (work in progress), ki je bilo v prvi fazi predstavljeno lani v okviru Aksiome – Zavoda za sodobne umetnosti v Ljubljani, nastaja pa v okviru Dopolavoro, dela projekta Reka 2020 – evropska prestolnica kulture, tokrat tudi v družbi Loškega muzeja.

»Avtorica je projekt zasnovala v duhu družbenih sprememb in vse večje avtomatizacije družbe ter se lotila svojevrstnega družbenega in umetniškega eksperimenta. Postavila si je vprašanje, kakšno bi bilo njeno umetniško delo, če bi ga namesto nje zasnoval stroj? Rezultat ponuja prav razstava, ki glede na to, da je projekt še v procesu nastajanja, še nima dokončnega odgovora niti ta ni enoznačen,« je v uvodu poudarila kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik. Razstava je zasnovana dvodelno.

V vstopnem prostoru galerije Jahićeva na grafičnem traku predstavlja analizo besedil, uporabljene tehnike in drugih ključnih značilnosti njenih umetniških del zadnjih 14 let. Zbrano je »predala« v obdelavo algoritmu, ki je prepoznal trend njenega dela – kaj je v njenem delu izginjalo in kaj se je pojavljalo kot napoved za prihodnja dela. Barvno lestvico, ki je vidna na traku, je avtorica uporabila za ločevanje štirih sklopov tehničnega, umetniškega, vsebinskega in sociološkega.

V drugem delu razstave je na ogled delo Digital Punch Card (Digitalna luknjana kartica). »Vsebinsko se delo osredotoča na mrežo spletne delovne sile, ki navzven večinoma ostaja nevidna. Njeni delavci (k sodelovanju jih je povabila na spletni platformi) opravljajo ''majhna'', rutinska dela, ki so nepogrešljiva, da lahko neka tehnologija deluje,« zapiše Sterle Vurnikova, avtorica dela pa pojasni, da je s posebno aplikacijo beležila delovni ritem. »Merila sem intenzivnost njihovega dela, število klikov z miško in pritiskov tipk na tipkovnici. Karkoli so oni počeli, vsak njihov premik, se je beležilo na aplikacijo v ozadju.« Prek analize podatkov je predstavljen rezultat v obliki črtnih risb ter dveh animacij na ekranu.

Nevidnost in aktivnost teh – lahko bi rekli neke vrste »mikrodelavcev« – dopolnjuje še s serijo fotografij, ki gledalcu nudi konkreten vpogled v njihova ozadja, kjer se odvijam množično mikrodelo. Na eni izmed platform, ki ponujajo različno delo na daljavo, je za plačilo ponudila delo, in sicer da vsak s fotografijo predstavi svoj delovni prostor in nekaj njemu ljubega, zanj značilnega, naj bo to spominek, sendvič, kitara, pokal, igračka, karkoli ... Ob tem so delojemalci dodali svojo starost, spol in državo, v kateri delajo. V štirih dneh se je na ponujeno delo javilo 240 ljudi, od tega jih je bilo za razstavo izbranih okrog 190. S tem je umetnica stopila v svet nevidne delovne sile, s katero je edini kontakt delo, ki so ga delavci opravili zanjo. »S svojega delovnega prostora, izza svojega monitorja potujem v svet nevidnega delavca, stopim iz njegovega monitorja, malo pogledam po prostoru in dobim občutek, da tukaj dela neki človek – neki subjekt,« je ob tem dodala Sanela Jahić, ki bo, kot zapisano, projekt z različnimi raziskavami še nadaljevala. Razstava bo na ogled do 23. junija, v sredo, 5. junija, ob 19. uri pa bo v galeriji potekal pogovor z umetnico.