Dimitrij Djokić z družino / Foto: osebni arhiv

Direktor predstavništva škofjeloškega podjetja v Moskvi

Škofjeločan v Rusiji. Dimitrij Djokić je poročen z Rusinjo, s katero sta se spoznala v Benetkah. Dobra tri leta sta živela v Sloveniji. Rodila se jima je hčerka, s katero so se nato preselili v Rusijo, v Moskvo. S Slovenijo ostaja povezan tudi poslovno. Škofjeloško podjetje SIBO G. ima v Moskvi podjetje SIBO RUS in Dimitrij Djokić je direktor predstavništva.

»Moskva je prečudovito mesto, ki nudi vse, kar si človek lahko zamisli. Rusi imajo rek: Česar ni v Moskvi, ne obstaja. Napredek mesta je očiten iz meseca v mesec in takšen razvoj navdušuje. Vse sodobne tehnologije, o katerih v Sloveniji včasih lahko samo beremo, so tukaj vključene v vsakodnevno življenje.«

»Ruski trg je zahteven, vendar zahvaljujoč učinkoviti proizvodnji in visoki kakovosti izdelkov podjetja SIBO lahko konkuriramo in uspešno razvijamo svojo dejavnost na področju Skupnosti neodvisnih držav. V naslednjih mesecih bomo začeli tudi proizvodnjo izdelkov v Rusiji, kar bo pomembno okrepilo naše poslovanje z ruskimi strankami.«

Dimitrij Djokić je eden tistih Slovencev, ki so si življenje ustvarili v tujini. Njegov dom je glavno mesto Rusije Moskva.

Kako in kdaj je prišlo do odločitve za selitev v Rusijo?

»Moja žena je Rusinja, zato se nama je zdelo edino prav, da po nekaj letih življenja v Sloveniji, gremo živet še v Rusijo.«

Kako ste se navadili na tamkajšnje življenje? Kaj vam je najbolj všeč, kaj najbolj pogrešate?

»Moskva je prečudovito mesto, ki nudi vse, kar si človek lahko zamisli. Rusi imajo rek: Česar ni v Moskvi, ne obstaja. Napredek mesta je očiten iz meseca v mesec in takšen razvoj navdušuje. Moskva pred štirimi leti in danes je povsem drugo mesto. Vse sodobne tehnologije, o katerih v Sloveniji včasih lahko samo beremo, so tukaj vključene v vsakodnevno življenje. Po eni strani je zato lažje, udobneje, po drugi strani pa to še bolj pospeši tempo življenja. Mobilna banka je na primer povezana z državno upravo in z enim klikom lahko preverite, koliko prekrškov ali davkov morate plačati, z naslednjim je na primer cestnoprometni prekršek plačan – še preden ste na dom dobili obvestilo o tem. Yandex.Navigator je povezan z bencinskimi črpalkami. Preko navigatorja vnesete vrsto bencina in količino, ki jo želite natočiti, in ko se pripeljete, vam natočijo, navigator pa avtomatsko plača bencin – torej sploh ni treba iz avtomobila. Yandex.Hrana je aplikacija, prek katere si v katerikoli restavraciji naročite jed, prinese pa vam jo kar taksist, čigar cena je že všteta v hrano. Za javni prevoz imate v mestu na voljo vlak, metro, tramvaj, električne avtobuse, mini kombije, t. i. carsharing (avto, ki ga lahko najamete za obdobje od ene minute do celega dneva), monotirno železnico ...

Če ne govoriva o bližnjih ljudeh, potem je tisto, kar najbolj pogrešam iz Slovenije, pogled na naše gore. Kako so naše gore del nas, razumeš šele, ko izginejo iz tvojega obzorja.«

Kakšna je Rusija, kakšni so Rusi?

»Rusija je dežela v razvoju, na neki način spominja na čas v Slovenji od začetka tisočletja in do krize, ko se je čutil optimizem, da bo jutri še bolje, kot je danes. V preteklosti pravijo, da sta bila razvita samo Sankt Peterburg in Moskva, danes pa ni več tako. Tudi zaradi službe po Rusiji precej potujem in povsod se vidi velik napredek. Mogoče je prvič, da je napredek osredotočen predvsem na udobje ljudi.«

Z Rusijo ste bili povezani že prej, saj je vaša žena Rusinja. Kako sta se spoznala?

»Z ženo sva se spoznala v Benetkah in na začetku najinega poznanstva sva veliko skupaj potovala. Svoje dopuste sva usklajevala tako, da sva skupaj potovala po Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Rusiji, Ukrajini, Italiji in Avstriji. Na potovanjih človeka spoznaš takšnega, kot v resnici je, in mislim, da nama je to dalo odlično popotnico za skupno življenje.«

Vajin prvi skupni dom je bil v Sloveniji. Koliko časa?

»V Sloveniji sva skupaj živela dobra tri leta.«

Imata tudi hčerko. Kako se je privadila na življenje v Rusiji?

»Najina hčerka Aleksandra je stara šest let in se je v Moskvi dobro integrirala. V Sloveniji je hodila na tečaje plavanja, tukaj pa jih je zamenjala za balet in violino.«

Govori tudi slovensko?

»Aleksandra govori slovensko, ker se mi to zdi pomembno za njeno identiteto. Jaz z njo govorim izključno slovensko in aktivno skrbim za to, da ne pozabi svojega drugega maternega jezika. Pri tem veliko pomaga tudi slovenska ambasada v Moskvi, ki organizira tedenski tečaj slovenščine za otroke. Seveda pa smo s pomočjo aplikacij Viber, Whatsapp in drugih v rednih stikih s sorodniki v Sloveniji. Njena najboljša prijateljica iz Ljubljane pa tudi vsaj dvakrat na leto pride k nam na obisk.«

S Slovenijo ste povezani tudi poslovno. Delate za škofjeloško podjetje SIBO G.

»Tako je. SIBO G. je v Rusiji odprlo podjetje SIBO RUS, kjer sem zaposlen kot direktor predstavništva.«

Kakšen je ruski trg?

»Ruski trg je zahteven, še posebno zaradi spremembe tečaja (padec rublja za skoraj petdeset odstotkov med letoma 2013 in 2018), kar je lokalno konkurenco naredilo veliko cenejšo. Vendar zahvaljujoč učinkoviti proizvodnji in visoki kakovosti izdelkov podjetja SIBO lahko konkuriramo in uspešno razvijamo svojo dejavnost na področju Skupnosti neodvisnih držav. V naslednjih mesecih bomo začeli tudi proizvodnjo izdelkov v Rusiji, kar bo pomembno okrepilo naše poslovanje z ruskimi strankami.«

Kako bi opisal rusko gospodarstvo in razmere za delo? Dela tam veliko tujcev?

»Rusko gospodarstvo se aktivno razvija, in sicer so v zadnjem času največji poudarki na borbi s korupcijo, zmanjšanju odvisnosti od uvoza ter integriranju visokih tehnologij. V Rusiji je ogromno migrantov iz Ukrajine in srednje Azije, ki opravljajo slabo plačana dela. Sicer pa je Rusija multinacionalna država, zato rasizma niti ne more biti.«

Kako ste z ruščino?

»Včasih sanjam v ruščini.«

Načrti za naprej?

»V službi načrtujemo razstavljanje na glavnem sejmu naše industrije v Moskvi - Rosupack. Družinsko se veselimo poletja in načrtujemo dopust.«

Kako pogosto se vračate v Slovenijo?

»V Slovenijo prihajamo približno dvakrat letno, običajno enkrat v času dopusta in enkrat službeno.«