Čebele so zaradi intenzivnega kmetijstva, bolezni in podnebnih sprememb vse bolj ogrožene.

Uspehi, a tudi težave

V Čebelarski zvezi Slovenije so ob svetovnem dnevu čebel opozorili tudi na nekatere probleme, ki čebelarjem otežujejo delo in poslovanje.

Brdo pri Lukovici – V čebelarski zvezi si tako prizadevajo, da bi na ravni Evropske unije razglasili čebelo za ogroženo vrsto in sprejeli nekatere ukrepe za njeno zaščito. S trgovskih polic v Sloveniji in v Evropski uniji želijo »pregnati« ponarejen med, prepričani so, da bi to lahko storili s sprejetjem zakonodaje, ki bi natančno določala deklariranje medu – kje je pridelan in v kakšnem deležu. Od slovenske vlade pričakujejo, da jim bo priznala povračilo trošarine za gorivo, ki ga potrebujejo za prevoz čebel na pašo. Ker pri sredstvih za zdravljenje čebel velja višji, 22-odstotni davek na dodano vrednost, si prizadevajo za nižjo, 9,5-odstotno stopnjo, ki velja za zdravila v ostalih kmetijskih panogah. Težko čakajo tudi na sprejetje nekaterih pravilnikov – o pašnem redu in pašnem katastru, o označevanju čebelnjakov, o hudi gnilobi in o škodah v čebelarstvu – pa tudi na izpolnjevanje zavez iz programa razvoja odličnosti v čebelarstvu in na ureditev zavarovanja, pri katerem bi k zavarovalni premiji prispevala del tudi država. Želijo spodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti, pri tem pa jih najbolj moti, da so kmetje in čebelarji, ki opravljajo to dejavnost kot postranski poklic in niso kmečko zavarovani, dolžni plačevati prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter prispevek za zdravstveno zavarovanje, kar na letni ravni znese več kot 400 evrov.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naštevajo, kaj vse so v zadnjem letu storili za čebelarstvo. Evropski komisiji so dali pobudo za spremembo evropske direktive o medu glede označevanja mešanice medu, lani je začela delovati Slovenska čebelarska akademija za prenos čebelarskega znanja v Sloveniji in v mednarodnem prostoru, sprejeli so program ukrepov za zmanjšanje ogroženosti čebel in ostalih opraševalcev, poslali Evropski komisiji program ukrepov za čebelarstvo za obdobje 2020–2022, v letošnjem proračunu za tri ukrepe s področja čebelarstva namenili 304 tisoč evrov in se odločili za izvedbo projekta Ugotavljanje škod v čebelarstvu. Z ministrstvom za finance se usklajujejo glede povračila trošarine za porabo pogonskega goriva in z ministrstvom za zdravje glede plačevanja prispevka za zdravstveno zavarovanje, prizadevajo pa si tudi za znižanje davčne stopnje za zdravila. Sistem pašnih redov bodo določili v novem zakonu o živinoreji, ki ga na ministrstvu že pripravljajo.