Potrebujejo zakonodajo za delo v izrednih razmerah

Na mednarodni delavnici na Pokljuki so ugotavljali, da mora Slovenija zaradi vse pogostejših ujm in problemov pri obvladovanju podlubnikov prilagoditi gozdarsko zakonodajo za delo v izrednih razmerah.

Srednja vas v Bohinju – Pogoste in obsežne škode, ki jih v smrekovih gozdovih povzroča zlasti osmerozobi smrekov lubadar, niso slovenska posebnost, ampak se s težavami pri obvladovanju podlubnikov ubadajo skoraj vse srednjeevropske države, v katerih je smreka zastopana s pomembnim deležem. V Sloveniji predvsem na Zgornjem Gorenjskem v zadnjem obdobju beležijo velik obseg škode, pri tem pa se tudi sprašujejo, kako bi jo lahko zmanjšali oziroma kako ukrepali bolj učinkovito. Prav s tem namenom sta Gozdno gospodarstvo Bled in Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Bled sredi maja pripravila na Pokljuki mednarodno delavnico z naslovom Problematika podlubnikov – iskanje operativnih rešitev. Kot je v imenu organizacijskega odbora delavnice zapisal Aleš Kadunc, sicer tehnični direktor Gozdnega gospodarstva Bled, so domači gozdarski strokovnjaki in strokovnjaki iz Avstrije, Italije in Češke republike razpravljali o vzrokih za težave s podlubniki, predvsem pa o možnih rešitvah. V Češki republiki pričakujejo po besedah direktorice zasebnega podjetja Pavle Bortlove letos od 30 do 50 milijonov kubičnih metrov poseka od podlubnikov napadenega drevja, kar je sicer dvakrat do trikrat več, kot znaša posek v normalnih letih, vendar bodo toliko lesa le težko posekali, posledično pa že spreminjajo gozdarsko zakonodajo. Drugače je Avstriji, kjer po oceni gozdarja Davida Wuttija iz koroškega deželnega urada ne primanjkuje izvajalcev gozdarskih storitev, v zelo dobrem stanju pa je tudi domača lesna predelava. Italijo je v nekaterih predelih na severu države lani jeseni močno prizadel vetrolom. Tamkajšnje lokalne skupnosti so se dela v poškodovanih gozdovih lotile zelo smelo, a predvsem tam, kjer primanjkuje gozdnih prometnic, se bojijo, da se bodo v prihodnje čezmerno namnožili podlubniki.

Domači strokovnjaki so na delavnici ugotavljali, da so naravne ujme in napadi podlubnikov v Sloveniji vse pogostejši, vendar gozdarska zakonodaja ni prilagojena na izredne razmere, poleg tega učinkovito sanacijo močno otežujejo zapleteni administrativni postopki. Nejasna je tudi prihodnost oziroma usoda smreke pri nas, zato bi država skupaj z gozdarskimi strokovnjaki in drugimi morala čim prej izdelati strategijo za usmerjanje gozdov v prihodnje.