Vsak glas šteje

Sodelavka me je zadnjič vprašala za nasvet o evropskih volitvah. Spremljala je predvolilna soočenja in se znašla v dvomu: kjer ji je všeč nosilka kandidatne liste, ni najbolj navdušena nad stranko, za katero kandidira; kjer se strinja s programom stranke, ji je manj po volji nosilec liste. Kot vemo, pa je po volilni matematiki prvi na listi najbolj izvoljiv, oni na nižjih mestih imajo za to manj možnosti. Ko volimo listo, damo svoj glas prvim na kandidatni listi, tako stranke na prva mesta postavijo tiste, za katere želijo, da so izvoljeni. To pravilo nekoliko omehča dejstvo, da lahko volivci podelimo tudi preferenčni glas, in ta mehanizem je že kdaj komu z nižjih mest na listi kandidatov omogočil izvolitev v Evropski parlament. Eden vidnejših primerov je zdajšnji predsednik države, ki je na prvih evropskih volitvah v Sloveniji na listi svoje stranke kandidiral z zadnjega mesta. Ponekod pač ime dosega boljši rejting kot sama stranka.

Letos izbiramo med 14 listami, ki so jih sestavile parlamentarne in zunajparlamentarne stranke in eno gibanje, iz nabora 103 kandidatov pa bomo izbrali osem poslancev v Evropski parlament. Izid je odvisen tako od položaja stranke kot tudi od imen, ki jih ponujajo. Tako nekatere od strank ponujajo zelo prepoznavna imena dozdajšnjih evropskih in državnih poslancev, nekatere so h kandidaturi nagovorile tudi ugledne osebnosti iz civilne sfere. Druge, ki se v političnem prostoru še niso dobro uveljavile, so se pojavile z manj znanimi kandidati. Taka je denimo tudi na državni ravni vladajoča LMŠ. Ob dejstvu, da še ni dolgo na politični sceni, je to razumljivo, na glasove za Evropski parlament pa lahko v večji meri računa zaradi svojega položaja in karizmatičnega voditelja. Oboje, strankin status in voditelj, ki jo močno zaznamuje, velja tudi za SDS, poleg tega ima tudi zelo zveste volivce na vseh ravneh volitev od lokalnih do evropskih. Na evropski ravni ji je to pred petimi leti prineslo kar tri poslanske mandate. Po raziskavah, ki jih v tem tednu izvajajo različni merilci javnega mnenja, se največja verjetnost za zmago obeta prav tema dvema strankama. O končnem razpletu pa je po rezultatih s srede tedna še težko soditi. Po javnomnenjskih raziskavah namreč skoraj tretjina volivcev ostaja neopredeljena do dneva volitev, lepo število pa je tudi tistih, ki se volitev sploh ne nameravajo udeležiti. Kot vemo, je na zadnje evropske volitve pred petimi leti prišla komaj četrtina volivcev.

Vsak glas šteje, je geslo, s katerim nas ob vsakokratnih volitvah nagovarjajo k aktivni udeležbi. Tudi preferenčni, k čemur nas v zadnjih dneh pred volitvami vabi vse več posameznih kandidatov.