Kaj dela mesto živo
Osmič zapored je v Škofji Loki potekal urbani sprehod Jane's Walk, na katerem so letos dali poudarek razmisleku, kaj dela mesto živo. Sprehod se je dogajal prejšnjo soboto, ko je bilo mesto zaradi številnih dogajanj zelo živahno.
Škofja Loka – Tega dne je namreč na Cankarjevem trgu sezono začel umetniški festival LUFt, na Mestnem trgu so potekale živahne dejavnosti v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, na Trgu pod gradom pa je svoj pohod po mestu začelo okoli devetdeset urbanih sprehajalcev. A to še ni bilo vse, v soseščini se je odvijalo še več prireditev, našteli so jih blizu štirideset.
Prireditve so že eden od elementov, ki delajo mesto živo. V Škofji Loki se jih čez leto zvrsti lepo število, od Škofjeloškega pasijona vsakih nekaj let do vsakoletnega Histroiala, Pisane Loke, Loke v snegu, O'glasbene Loke do Teka štirih mostov. Kot opažajo organizatorji urbanega sprehoda, se življenje vrača tudi na Spodnji trg, potem ko se s tega območja postopoma umika promet. Manjka pa lokalna živilska tržnica, je dejala Darja Matjašec, ki v več evropskih mestih opaža, da se na tržnicah najbolj občuti utrip in da so generator življenja v mestu. Tržnica je bila v preteklosti načrtovana na območju klavnice, zdaj pa kaže, da jo bodo s Šolske ulice preselili v nekdanjo vojašnico.
Mesto pa delajo živo tudi lokali, kamor gremo na kavo ali pivo, kjer kupujemo svoja vsakdanja živila in druge potrebščine, kajti tu dobimo več kot v brezosebnih nakupovalnih središčih, ugotavlja Anja Musek. Sprehajalci pa so med drugim opozorili na skorajšnje zaprtje Name in poudarili, da ne želijo, da se iz mestnega središča umakne ponudba, kakršne so bili vajeni. Na Spodnjem trgu so sprehajalci ugotavljali, da mesto delajo živo tudi pešci, prav tako prebivalci. Hiše na Lontrgu so polne, prebivalci še kar vztrajajo, z umikom najhujšega prometa so lažje zaživeli in življenje se iz hiš odpira tudi v javni prostor. Kot pravi Ines Košenina, pa bi kazalo še več narediti na kulturi voznikov, da bi bili pešci na Spodnjem trgu varni. Pod Homanovo lipo so sprehajalci razmišljali o velikem pomenu mestnega zelenja in pozvali k ohranitvi mestnih dreves. Arhitektura mesta, njegovo kulturno in zgodovinsko izročilo so prav tako pomembni dejavniki živosti mesta. Študentje krajinske arhitekture so sredi mesta ob tem opozorili na komercializacijo, na regulirane in neregulirane oglasne površine, ki vplivajo na podobo mesta. Tu je treba najti pravo ravnovesje v želji po ohranitvi identitete prostora. Vzpostaviti je treba lokalno ponudbo gospodarstva in turizma in se izogibati agresivni komercializaciji in privatizaciji javnega prostora.
Urbanim sprehajalcem se je pridružil škofjeloški podžupan Robert Strah, ki je komentiral pobude, odgovarjal na vprašanja in predvsem poslušal, kaj imajo povedati organizatorji pohoda. Tudi na dosedanjih urbanih sprehodih so bili navzoči predstavniki lokalne oblasti in več pobud s teh dogodkov je bodisi že realiziranih ali pa se bodo uresničile v prihodnje.