Zaupanje v sklade

Število vlagateljev v vzajemne sklade narašča, prav tako obseg njihovega finančnega premoženja.

Kranj – Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov, ki združuje šest slovenskih družb za upravljanje, je v tednu, ki ga je zaznamoval svetovni dan vzajemnih skladov, predstavilo trende na področju varčevanja v vzajemnih skladih. Kot je dejala direktorica združenja Karmen Rejc, se v Sloveniji zaupanje v vzajemne sklade povečuje. Medtem ko se je število družb za upravljanje skrčilo, število vlagateljev v vzajemne sklade narašča, trenutno jih je okoli 450 tisoč, prav tako pa tudi njihovo finančno premoženje v skladih. Gospodinjstva so imela ob koncu lanskega leta v skladih 1,7 milijarde evrov denarja, pri tem pa njihov delež finančnega premoženja v skladih še vedno močno zaostaja za evropskim povprečjem. Povprečen Evropejec ima v vzajemnih skladih približno deset odstotkov finančnega premoženja oziroma 5800 evrov, povprečen Slovenec pa šest odstotkov premoženja, kar predstavlja 900 evrov. »Razlog za to je tudi pasivnost prebivalstva, ki se premalo zaveda nujnosti dolgoročnega varčevanja, pravilne razporeditve premoženja ter vpliva inflacije,« je dejala Karmen Rejc in navedla podatke, da slovenske družbe za upravljanje v stotih vzajemnih skladih upravljajo približno 2,7 milijarde evrov, skupaj z denarjem v alternativnih skladih in s premoženjem, ki ga upravljajo na podlagi pogodb o gospodarjenju s finančnimi instrumenti, pa približno 3,7 milijarde evrov.

Predsednik združenja Matjaž Lorenčič, sicer predsednik uprave KBM Infond, je dejal, da je varčevanje v vzajemnih skladih ena od oblik dolgoročnega varčevanja, a za takšno varčevanje je pogoj stabilno in predvidljivo davčno okolje. Vlagatelji postajajo tudi vse bolj izobraženi.