Soline, kaktusi in vino

V petek je izletnike Gorenjskega glasa pot peljala na Primorsko. V Seči pri Portorožu smo si ogledali izjemno zanimiv Vrt kaktusov, pot nadaljevali v Muzej solinarstva, dan pa zaključili v Marezigah.

Vrt kaktusov je v družinski lasti. Sprejela nas je njegova lastnica Magda Grašič, ki jo je z ljubeznijo do kaktusov pravzaprav »okužil« njen pokojni soprog, ki je bil njihov strastni oboževalec, raziskovalec – skratka, popolnoma so ga prevzeli. Sicer pa je bil vrtnar. Danes zbirka vsebuje tisoč šeststo primerkov kaktusov in debelolistnic. Najstarejši je star 61 let. Izletnikom je Grašičeva poleg nasvetov, kako s kaktusi ravnati, razložila tudi, da kaktusi spadajo v družino rastlin, ki je najbolj razširjena v Južni in Severni Ameriki, da so različnih velikosti in oblik in lahko živijo od nekaj pa tudi do več sto let. Rastejo pa zelo počasi.

Kdor je želel, je lahko kak kaktus tudi kupil.

Pot nas je nato vodila do Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer se je večina vkrcala na vlakec ter se popeljala do Muzeja solinarstva na opuščenem južnem območju Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge, ob dovodnem kanalu za morsko vodo Giassi, nekateri pa so si za prevozno sredstvo do tja izbrali kolo. Dan je bil eden redkih sončnih v maju, le dokaj vetroven, a kolesarjenje v takšnem sicer ravninskem okolju je nudilo poseben užitek. Oboje – tudi vožnja z vlakcem – pa ponuja obiskovalcem razglede, ki se vtisnejo v spomin.

Zelo lep pa je razgled na prestolnico slovenske Istre, morje in okolico v daljavi tudi izpred zanimive vinske fontane, prve tovrstne pri nas. Ta stoji deset kilometrov od Kopra, malce v hrib, v dolgi obcestni vasi Marezige, ki je znana kot kraljica refoška. To smo obiskali kot zadnjo in si pred odhodom domov ob glasbi harmonike ter kitare, nekaj pesmih privoščili morda še kozarec vina.

Pred tem pa smo se na kosilu ustavili na turistični kmetiji Štok. Sprejela nas je družina Lakošeljac oziroma njen mladi gospodar David, v domačo klet pa smo pokukali z njegovim očetom Eliom. Tu imajo že več kot dvajset let osmico, zadnja leta pa tudi kmečki turizem. Odprto imajo ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. ure dalje, postrežejo pa vam vino iz svoje kleti ter vse od istrskih narezkov do domačih testenin, hišnih specialitet, kot je ombola s tartufi in sirom, pečena v pečici ali nadevana s pršutom, sirom in tartufi. Refošk lahko okušate tako v njihovem tiramisuju kot sladoledu – ta je na voljo tudi z okusom po tartufih. Skratka pestra in za Gorenjce kar posebna ponudba jedi, ki se jih splača pokusiti, ko vas pot zanese v te kraje.