Letošnje leto se je za čebelarje začelo slabo. Hladne temperature in vsakodnevne padavine v aprilu in maju onemogočajo čebelam izkoriščanje paše in zmanjšujejo donos medu. V čebelarski zvezi že zdaj zaradi tega ocenjujejo izgubo več kot tretjine letne pridelave medu v Sloveniji. / Foto: Tina Dokl

Drugi svetovni dan čebel

V ponedeljek, 20. maja, bo svetovni dan čebel, ki ga bodo po svetu drugič praznovali ob obletnici rojstva začetnika sodobnega čebelarstva Antona Janše z Breznice pri Žirovnici.

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je dejal, da stroka doma in v svetu priznava čebelam in drugim opraševalcem velik prispevek k pridelavi hrane, ocena za Slovenijo je 110 milijonov evrov na leto. »Marsikje po svetu že plačujejo za opraševanje od 100 do 150 evrov na panj. Če bi slovenski čebelarji zaračunali opraševalni servis, bi to pomenilo na leto skoraj 30 milijonov evrov.«

Kranj – Ob svetovnem dnevu čebel bodo številne aktivnosti na domači in mednarodni ravni. Jutri, v soboto, bo dan slovenskega čebelarstva na Ravnah na Koroškem, v prostorih državnega zbora bodo v ponedeljek odprli razstavo z naslovom Prehojena pot od ideje do razglasitve svetovnega dneva čebel in na Biotehniški fakulteti zasadili lipo, Likovno društvo Naklo je v nedeljo v Pavlinovi galeriji odprlo fotografsko razstavo Čebele in čebelarji, ki bo na ogled do 20. maja. Na Osnovni šoli Antona Janše v Radovljici bodo v ponedeljek pripravili jubilejno, že dvajseto likovno delavnico izdelovanja panjskih končnic z naslovom Do filcov'ga cveta čebelica leta, v Čebelarskem muzeju v Radovljici pa bodo v okviru skupnega projekta gorenjskih muzejev odprli razstavo Kranjska čebela – naša naravna dediščina. V Celovcu je bila včeraj, v četrtek, slovesnost, na kateri so med drugim predstavili čebelarstvo na Koroškem in skočidolski panj. Osrednje praznovanje na mednarodni ravni bo v ponedeljek na sedežu organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO v Rimu, kjer bo v organizaciji FAO in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potekal pogovor o pomembnosti čebel in drugih opraševalcev za kmetijstvo in pridelavo hrane. Slovenija si želi na ta dan sporočilo svetovnega dne čebel prenesti tudi Svetemu sedežu in Svetemu očetu.

Že prejšnji teden je slovenska vlada potrdila načrt dejavnosti ob svetovnem dnevu čebel do konca leta 2022. »Krepili bomo ozaveščanje o pomenu čebel in divjih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo in zagotavljanje prehranske varnosti, vzpostavili bomo ukrepe za zmanjšanje ogroženosti čebele in divjih opraševalcev, promovirali svetovni dan čebel in slovensko čebelarstvo,« je ob sprejetju načrta dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je pri tem poudarila pobudo za obvezno označevanje porekla medu in uvedbo nagrade zlata čebela. Kot je dejala, je ministrstvo predlagalo Evropski komisiji uvedbo obveznega označevanja mešanice medu po poreklu oziroma izvoru, kar bi bilo pomembno tudi za zaščito pridelovalcev medu v državah Evropske unije. Ena od pomembnih aktivnosti, ki poteka na svetovni ravni, je podelitev nagrade zlata čebela, s katero bi nagradili inovativne projekte na področju varovanja čebel in divjih opraševalcev. Nagrado v znesku 30 tisoč evrov naj bi na pobudo Čebelarske zveze Slovenije podeljevala Slovenija, prvič pa naj bi jo podelili prihodnje leto ob svetovnem dnevu čebel.