Člani odprave Everest 1979 štirideset let kasneje / Foto: Gorazd Kavčič

Junaki Everesta znova skupaj

Včeraj, 13. maja, je minilo štirideset let, odkar smo Slovenci prvič stopili na najvišjo goro sveta. Člane takratne jugoslovanske alpinistične odprave je dopoldne najprej sprejel predsednik države Borut Pahor, popoldne pa so se zbrali še v Slovenskem planinskem muzeju.

Mojstrana – Slovesnost v Mojstrani se je začela ob natanko 13.51, ko sta po nepalskem času Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na Everest in se s tem zapisala v zgodovino, skupaj z njima pa tudi drugi alpinisti in člani številne jugoslovanske odprave, ki je spomladi leta 1979 povezala širšo javnost, ki je podrobno spremljala vsak njihov korak.

Deset članov odprave ni več živih, preostali pa so se v Slovenskem planinskem muzeju začeli zbirati že ob 13. uri. Topli stiski rok, iskreni pozdravi in obujanje spominov med njimi so bili le uvod v slovesnost, ki se je začela s predvajanjem izvirnega zvočnega posnetka – pogovora med Nejcem Zaplotnikom ob prihodu na vrh in Tonetom Škarjo v baznem taboru, iz katerega je razvidno navdušenje celotne odprave, pa tudi nekaj skrbi pred sestopom, ki je alpinista še čakal. »To je bila zmaga vseh in takih zmag nam v sedanjosti najbolj manjka,« so si bili na slovesnosti enotni štirideset let kasneje.

Alpiniste, častne goste in vse druge zbrane so pozdravili in jim iskreno čestitali direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič, kranjskogorski župan Jani Hrovat, častni generalni konzul Nepala in predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. Oder dvorane so nato zasedli člani odprave in ob tem poželi bučen aplavz ter pozirali številnim fotografom, stoječe ovacije pa je požel vodja odprave Tone Škarja. Slednji je priznal, da odpravo še vedno vidi kot eno samo dobro sodelovanje, in poudaril, da so bili za uspeh zaslužni prav vsi. Bi danes karkoli naredil drugače? »Nemogoče,« je bil jedrnat.

Slovenski planinski muzej je ob tej obletnici pozval alpiniste in vse druge ljubitelje gora, naj jim posodijo ali podarijo predmete, povezane z najvišjo goro sveta, in v zbirki se je zbralo lepo število zelo dragocenih predmetov, od oblačil in plezalne opreme do molitvene zastavice iz baznega tabora in mnogo drugega. Razstava bo na ogled do 29. maja.

Obletnico prvega slovenskega vzpona na vrh sveta bodo danes, 14. maja, obeležili tudi v Gorenjskem muzeju z odprtjem fotografske razstave ob 19. uri v podstrešni galeriji gradu Khislstein.