Reinhard Rohr, Janko Krištof, Ferdinand Vovk, Meinhard Schoeffmann, Janko Pečnik in Boštjan Noč (od leve) ob spominski plošči, posvečeni Janezu Sumperju v Ločah

Janez Sumper, koroški Anton Janša

Številni popotniki, tudi kolesarji, saj vodi tod znamenita koroška dravska kolesarska pot, se bodo odslej ustavljali ob lipi pod cerkvijo v Ločah / Latschachu pri Šentilju / St. Egydnu na levem bregu Drave, v občini Vrba / Velden. Tu je od sobote naprej postavljen spomenik skoraj pozabljenemu domačinu, vendar znamenitemu duhovniku in čebelarju Janezu Sumperju (1827–1888), ki ga imajo mnogi za koroškega Antona Janšo! Janez Sumper, poznan tudi kot gospodaren dušni pastir, je že leta 1871 napisal in pri Mohorjevi izdal prvi slovenski čebelarski priročnik v slovenščini z naslovom Slovenski bučelarček. Poleg tega je v bližnjem Skočidolu / Gottestalu, kjer je bil župnik, izdelal poseben »skočidolski panj«, za katerega so značilne navadne in polovične naklade ter pregrade zoper divjo gradnjo satovja. Odpreti ga je mogoče z vseh strani. Primerek »skočidolskega panja« hranijo tudi v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Lani pa je Mohorjeva iz Celovca na pobudo koroških slovenskih čebelarjev Karla Grila iz Šmihela pri Pliberku, Jozija Hribarja iz Železne Kaple in Janka Pečnika z Muškave / Muschkauva pri Bilčovsu ponatisnila znameniti Sumperjev Slovenski bučelarček.

Sobotno odkritje spominske plošče v Ločah je bil prvovrstni dogodek, ki ga je s svojim obiskom počastil tudi predsednik koroškega deželnega zbora Reinhard Rohr. Slovenske čebelarje pa je na svečanost pripeljal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Pobudo za postavitev plošče, ki jo krasita kelih kot znamenje duhovništva in satje kot znak čebelarstva, so dali slovenski čebelarji na Koroškem in dobili zaveznike v koroški čebelarski zvezi in v županu občine Vrba / Velden Ferdinandu Vovku ter pri drugih odločujočih dejavnikih. Spomin na skoraj pozabljenega čebelarja je izdelal Alojz Krevh iz Prevalj. O Janezu Sumperju, skrbniku duš in čebel, je najprej govoril 94-letni upokojeni ravnatelj ljudske šole v Lipi / Lindu Erwin Pinter, ki je bil tudi sam čebelar več kot šestdeset let. Nagovor je sklenil s stavkom: Ko bo umrla zadnja čebela, bo umrl tudi človek! In z mislijo, ki jo ima za 11. božjo zapoved: Če se želiš približati čebelam, moraš imeti mirno srce. Sicer je dolžnost čebel, da te pičijo! O pomenu Janeza Sumperja je govoril tudi eden od pobudnikov za postavitev spomenika dr. Janko Pečnik, ki je tudi sam izdelal skočidolski panj. Svečanost, na kateri je pel cerkveni pevski zbor iz Šentilja, zbrane pa sta nagovorila tudi predsednik koroškega deželnega zbora Reinhard Rohr in predsednik koroške čebelarske zveze Meinhard Schoeffmann, je z blagoslovom sklenil bilčovski in šentiljski župnik, dekan Janko Krištof.