Poklicni in ljubiteljski sadjarji bodo v prihodnjih dneh zaskrbljeno opazovali, koliko brstov bo zaradi pozebe odpadlo z dreves.

Obsežnejše pozebe ni bilo, nekaj škode pa je

Pozeba je največ škode povzročila pridelovalcem sadja, jagod in belušev.

Kranj – Noč s ponedeljka na torek je bila hladna, ponekod so se temperature spustile tudi pod ničlo in povzročile pozebo. Kot kažejo prvi podatki in informacije, katastrofe, kakršna je bila pred dvema letoma, tokrat ni bilo, nekaj škode pa je vendarle. Najbolj jo bodo občutili pridelovalci sadja, jagod in zelenjave, še zlasti belušev. V sadovnjaku Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce na Resju pri Podvinu, kjer je v rodnosti 25 hektarov jablan in drugega sadnega drevja, bo letos pridelek zaradi pozebe zanesljivo nekaj manjši od običajnega, je povedala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan in dodala, da bodo rodni brsti, ki so med pozebo pomrznili, odpadli v enem tednu, poškodbe na plodovih pa bodo vidne šele v zgodnjem poletju. V nasadu so ponoči izmerili najnižjo temperaturo minus 1,6 stopinje Celzija, temperatura pod ničlo pa je trajala od štiri do pet ur. Na pozebe so se pripravili z ukrepi pasivne zaščite (mulčenje, gnojenje), učinkovitejša zaščita pa bi bila stroškovno velik zalogaj. Oroševanje, ki je najučinkovitejše, bi jih stalo toliko kot postavitev mrež za zaščito pred točo, zaščita s svečami, ki bi jih prižgali ob pozebi, pa bi jih stala od 2000 do 3500 evrov na hektar.

Sadjar Janez Markuta iz Čadovelj, ki poleg jablan in drugega sadja prideluje tudi jagode, je dan po hladni noči dejal: »Jagode bodo, a jih bo zaradi pozebe malo manj, saj je nekaj cvetov pozeblo. Pri sadju za zdaj ni videti posledic pozebe, natančnejša slika bo čez en teden oziroma v zgodnjem poletju.« Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je povedala, da je pozeba nekoliko prizadela nasade zgodnjega krompirja, ki niso pod prekrivno kopreno, vendar bo to povzročilo le zastoj v rasti in razvoju. Od ostalih vrtnin so bili med pozebo najbolj na udaru beluši. Miro Rogelj, ki na ekološki kmetiji Pr' Kovač na Primskovem v Kranju prideluje beluše na en hektar veliki površini, je povedal, da so beluši občutljivi na temperature, nižje od štiri stopinje Celzija, v noči s ponedeljka na torek pa je bilo dve stopinji pod ničlo. »Pozeba je bila prav v času, ko je bilo največ mladih poganjkov. Škoda je precejšnja, izpada bo približno polovico tedenskega pridelka.«