Venček treh

Monte Brancot (1015 n. m.)–Monte Palantarins (1049 n. m.)–Tre Corni (1048 n. m.) – Vrhovi s skromno višino, ki ponudijo lep razgled na furlansko nižino oz. Videmsko pokrajino in na visoke gore nad Tolmezzom. Na izhodišču rastejo oljke, kakiji in kivi.

Danes bomo obiskali tri glede na višino skromne vrhove, ki so del t. i. Karnijskega predgorja v Furlaniji - Julijski krajini. Z vrha se nam bo odprl lep razgled na porečje reke Tagliamento / Tilment in Furlansko nižino. Zaradi celinskega podnebja je tudi favna precej drugačna od tiste v Alpah. Verjetno se čuti vpliv mediteranskega podnebja.

Zapeljemo se skozi Trbiž in nadaljujemo po stari cesti mimo Tablje / Pontebbe, Mužaca / Moggia Udinese proti Tolmezzu. Sledimo oznakam za kraj Carnia in Venzone / Pušjo vas. Nekaj kilometrov naprej od Venzone / Pušje vasi zavijemo desno čez ogromen most, kjer v krožišču zavijemo v center kraja Braulins, ki je naše izhodišče. Peljemo proti cerkvi, kjer je v bližini ob javnem koritu s tekočo vodo tudi prva smerna tablica, ki označuje pot št. 837.

Po strmih stopnicah se povzpnemo mimo stare hiše. Kmalu smo tudi pri smerokazu, ki nas usmerja proti cerkvici sv. Mihaela, mimo katere bomo sestopili. Pot je na začetku skorajda tlakovana. Nadaljujemo kar naravnost, po prečni poti, na vzhodni strani gore, ki poteka nad porečjem reke Tilment. Hodimo proti severu, pot se zmerno vzpenja. Pot nato zavije ostro levo navzgor in nas pripelje do razpotja, kjer bomo kasneje sestopili proti cerkvici sv. Mihaela. Nadaljujemo naravnost in pot se začne strmo vzpenjati. Strmega vzpona je približno 400 višinskih metrov. Pot je speljana lepo med borovci in skalami, skozi gozd. Ko je strmega dela konec, smo na sedlu La Forchia, 847 n. m. Na sedlu opazimo dve poti, levo in desno. Izberemo levo pot, ki nas višje pripelje do krajšega travnatega pobočja, po katerem se strmo povzpnemo do vrha Monte Brancota, 1015 n. m. Odpre se nam lep pogled na vse strani neba. Po grebenu nadaljujemo naprej. Čaka nas krajši sestop do še enega sedla, nato pa zagrizemo v strmino, ki se konča na vrhu drugega vrha – Monte Palantarinsa, 1049 n. m. Na vrhu je celo vpisna skrinjica in ogromen možic. Po grebenu nadaljujemo naprej do tretjega vrha, ki se imenuje Tre Corni, 1048 n. m. Grebenska pot je ponekod malce izpostavljena, sploh če se držimo strogega grebena, in ne markirane poti.

Vsi trije vrhovi so razgledni. Na dosegu roke imamo sosednja vrhova Monte San Simeone in Monte Festa, kjer so potekale krvave bitke prve svetovne vojne. Proti severu se nam pogled ustavi na Amariani, še bolj proti severu so vrhovi nad prelazom Plöckenpass, Monte Coglians in njegovi sosedi, vidimo tudi Monte Sernio in Creto Grauzario. Pokažeta se Mali in Veliki Karman itd.

Do sedla pod Monte Palantarinsom se vrnemo po poti dostopa, na sedlu pa zavijemo levo na prečno pot, ki prehodi južno pobočje gore Monte Brancot in nas pripelje nazaj na sedlo la Forchia. Sestopimo po poti vzpona, nato pa zavijemo desno proti cerkvici sv. Mihaela. Gremo mimo lokalnega plezališča. Do cerkvice nas čaka krajši vzpon. Cerkev datira v 13. stoletje, a je nastala na temeljih stare langobardske cerkve. Od cerkve sestopimo le še do jeklenega konjička.

Kljub skromni višini gora smo naredili lepo planinsko turo.

Nadmorska višina: maks. 1049 m
Višinska razlika: 810 m
Zahtevnost: 2 / 5
Trajanje: 5 ur