V Gorenjski banki iztisnili male delničarje
Skupščina Gorenjske banke je v ponedeljek potrdila predlog glavnega delničarja AIK Banke za izključitev preostalih manjšinskih delničarjev po ceni 298 evrov, kakršna je bila tudi cena za delnico v nedavni prevzemni ponudbi.
Skupščina Gorenjske banke je v ponedeljek imenovala tudi nova člana nadzornega sveta za petletni mandat. To sta Franc Selak in Peter Grašek, ki sta v nadzornem svetu nadomestila Mateja Podlipnika in Aleša Aberška, ki sta marca po koncu postopka prevzemne ponudbe odstopila.
Kranj – Na ponedeljkovi skupščini Gorenjske banke so na predlog glavnega lastnika, to je beograjska AIK Banka, pričakovano izglasovali izključitev še preostalih 95 manjšinskih delničarjev oziroma skupno 6.166 delnic. Na skupščini, ki se jo je udeležilo 98,96 odstotka kapitala z glasovalno pravico, je predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič napovedal možnost izpodbijanja sklepa o iztisnitvi. Kot je pojasnil, je že pred glasovanjem opozoril, da v VZMD kljub poizvedovanju niso prejeli ustrezne dokumentacije, ki bi bila podlaga za oblikovanje denarne odpravnine v višini 298 evrov za delnico, na podlagi katere bi strokovni sodelavci združenja kot vselej v primerih iztisnitev lahko preverili njeno primernost.
Odpravnina enaka kot prevzemna ponudba
»Kot se je na skupščini izkazalo, glavni delničar pri oblikovanju višine denarne odpravnine ni izhajal iz zakonsko predvidenega cenitvenega poročila, temveč je delničarjem ponudil enak znesek kot v nedavni prevzemni ponudbi, torej 298 evrov za delnico,« je v sporočilu za javnost pojasnil Verbič. Ob tem je opozoril, da prevzemna cena ni avtomatično tudi poštena cena ob iztisnitvi, če ni izpolnjen dodatni pogoj, da je v prevzemni ponudbi doseženih devetdeset odstotkov vseh delnic, na katere se ta prevzemna ponudba nanaša, kar v primeru ponudbe AIK-a za prevzem Gorenjske banke ni bilo izpolnjeno. »Na skupščini je bilo izpostavljeno še vprašanje nekaterih sodnih sporov, zaradi katerih bi lahko AIK banka ostala brez določenega števila delnic in s tem ne bi več izpolnjevala niti zakonsko predpisanega devetdesetodstotnega praga za iztisnitev,« je pojasnil Verbič. Kot je znano, se je ponudba AIK Banke srbskega poslovneža Miodraga Kostića za prevzem Gorenjske banke iztekla 13. marca, z njo pa je lastništvo v Gorenjski banki povečala za 12,43 odstotka na 90,11 odstotka. Kasneje je AIK pridobil še dodatne delnice, saj ima zdaj v lasti nekaj več kot 98,27 odstotka Gorenjske banke.
Predsednik VZMD je spomnil tudi na lansko skupščino Gorenjske banke, ko sta uprava in nadzorni svet predlagala izplačilo dividend v višini 9,14 evra bruto na delnico, VZMD je z nasprotnim predlogom zahteval izplačilo dividend v višini dvajset evrov, na koncu pa je bil sprejet nasprotni predlog AIK Banke, po katerem so delničarji prejeli samo 1,85 evra bruto na delnico. Verbič je zato prepričan, da si delničarji, ki v družbi vztrajajo – zlasti po zadržanju večine dobička za 2017 – zaslužijo izplačilo primernih dividend za poslovno leto 2018.
Lani nadaljevali rast
Gorenjska banka je sicer tik pred zadnjo skupščino predstavila tudi rezultate poslovanja v letu 2018, ko je nadaljevala trend rasti in dosegla 10,39-odstotni donos na kapital pred obdavčitvijo. Dosegla je čiste obresti v višini 35,6 milijona evrov, kar je 5,3 odstotka več kot leta 2017, neobrestne prihodke v višini 16,5 milijona evrov pa so povečali za 26,3 odstotka. Količnik kapitalske ustreznosti navadnega lastniškega temeljnega kapitala je konec leta znašal 16,22 odstotka. Pri kreditiranju pravnih oseb so lani dosegli petodstotni tržni delež, obseg bruto kreditiranja prebivalstva (brez lizinga) pa povečali za deset odstotkov. Gorenjska banka je lani še naprej povečevala tudi obseg svojih lizinških poslov, ki so se povečali za 32 odstotkov.
»Banka je v letu 2018 skladno s poslovno strategijo zasledovala profil konservativne ter tveganju nizko do zmerno naklonjene banke. V procesu krepitve notranjega kapitala banke je dajala velik poudarek tudi doseganju ustrezne donosnosti, vendar sta ostajala njena varnost in likvidnost primarnega pomena. S sistemom upravljanja kapitala je banka za optimalno doseganje strateških ciljev vzpostavljala tudi podlage za transparentno in optimalno ekonomsko alokacijo kapitala po posameznih poslovnih področjih na podlagi kriterijev tveganjem prilagojene dobičkonosnosti,« so sporočili z banke in dodali, da so lani presegali tudi vse regulatorne zahteve glede likvidnosti.