Skupaj za delavske pravice
Na Križni gori so že sedemintridesetič po vrsti proslavili prvi maj, mednarodni praznik dela. V ospredju slavnostnih razmišljanj ob prazniku obramba priborjenih delavskih pravic.
Križna gora – Vsakoletna organizatorja prvomajskega praznovanja na Križni gori sta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za Gorenjsko in Lovska družina Križna gora, vsako leto zaigra Mestni pihalni orkester Škofja Loka, letos so ob njihovih zvokih nastopile mažoretke iz Železnikov. Lepo vreme je na Križno goro privabilo veliko obiskovalcev, kakih tisoč se jih je zvrstilo ves dan. Uvodoma jih je nagovoril sekretar območne organizacije ZSSS Matej Jemec, ki je dejal, da praznik dela praznujemo kot spomin na razmere, v katerih so bile dosežene delavske pravice, in kot opomin, da jih moramo braniti tudi v današnjem času. Znova je aktualen boj za osemurni delavnik, za pošteno plačilo in za zaščito sindikalnih zaupnikov, je dejal in s slednjim napovedal tudi letošnjo slavnostno govornico Natašo Malnar, predsednico sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Doma upokojencev Kranj. Dejal je tudi, da največ za delavce lahko dosežemo s podporo državne in lokalne politike, kar je bila iztočnica za tretjega govornika Tineta Radinjo, župana Občine Škofja Loka.
Nataša Malnar, več kot dve desetletji medicinska sestra v kranjskem domu upokojencev, se je borila za izplačilo potnih stroškov zaposlenih, in čeprav ji je sodišče v sporu z vodstvom ugodilo, je doživela povračilne ukrepe. Na osnovi svojih grenkih izkušenj je nagovorila »delavke, delavce upokojenke, upokojence, mladino, prekarne delavce, brezposelne in vse, ki jih nestrpni in nekontrolirano požrešni delodajalci vsakodnevno teptajo, v veliko pomoč pa jim je politika, ki jih tudi nastavlja in kolobari«. Pozvala jih je, naj razmislijo o naših prednikih, ki so za delavske pravice prelili kri, naj razmislijo tudi o svoji vrednosti in ne dopuščajo več, da z njimi manipulirajo. »Zakaj se kot delovna sila, ki je v večini, ne združimo kot eno in se zoprestavimo političnim in vsem mogočim negativnim lobijem? Zadnji čas je, da se nehamo sprenevedati, da bo bolje, in začnemo ukrepati. Ker pa smo le skupaj dovolj močni, moramo začeti razmišljati o tem, da se zopet povežemo, držimo skupaj kot eden in zahtevamo pravico za vse, ne le za izbrance,« je bila odločna Malnarjeva. Opozorila je na že izborjene pravice in na nekatere, ki smo jih že izgubili. »A vse še ni izgubljeno, vendar se moramo sami odločiti, ali želimo molče delati kot hlapci in tarnati v brado ali pa ponosno in dosledno zahtevati pravice, ki jih še imamo. Zato vas pozivam – bodimo kot eden, da ne bodo mladi brez perspektive, služb, stanovanj, dostojnega zaslužka, delovna sila brez spoštovanja, eksistence, zadovoljstva in veselja do življenja, upokojenci pa brez sredstev za golo preživetje, da o kakšni domski oskrbi sploh ne govorimo, saj kmalu vsa žlahta ne bo zbrala za enomesečno oskrbnino ...« Okrcala je tiste sindikate, ki se udinjajo kapitalu, ker jih zanima le njihov dober položaj. Politikom predlaga, naj bi funkcionarji dobili minimalno plačilo in dodatek na dosežke: kdo bi se ob tem še boril za tako mizerno plačan položaj. Kdor pa se bo, je očitno pripravljen kaj spremeniti, je menila govornica.
Župan Tine Radinja je na Križni gori govoril o kakovosti življenja, kjer ima pomembno mesto tudi delo, do katerega naj imamo spoštljiv odnos. Tudi on je spomnil na boj za delavske pravice in poudaril, naj bo naš cilj obrnjen v prihodnost, k prizadevanju, da dosežemo pravično družbo.