V javnem zavodu TNP so v sodelovanju z veleposlaništvom ZDA v Sloveniji pripravili posvet z naslovom Univerzalna dostopnost. / Foto: Tina Dokl

Park dostopnejši vsem

Javni zavod Triglavski narodni park si prizadeva doživljanje narave in kulturne dediščine v parku vsaj delno olajšati gibalno oviranim, slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim.

»Včasih je dovolj urediti neko stabilno površino, ki omogoča dostop ljudem na invalidskih vozičkih. Če to ni mogoče, pa se jim trudimo doživetja približati tudi na alternativne načine, s katerimi jim pričaramo enak občutek, kot če bi si v živo ogledovali določeno naravno znamenitost, kot je recimo slap.«

Bled – Z namenom, da bi območje Triglavskega narodnega parka (TNP) postalo dostopnejše tudi osebam z različnimi oviranostmi, so v javnem zavodu TNP v sodelovanju z veleposlaništvom ZDA v Sloveniji pred časom pripravili posvet z naslovom Univerzalna dostopnost. Pri tem so se osredotočili zlasti na slepe in slabovidne. Tako želijo spodbuditi postopno urejanje dostopov in prilagajanje infrastrukture na terenu ter vključevanje sodobne tehnologije, kot so prilagoditve spletnih strani in vzpostavitev zvočnih vodnikov. Obenem imajo v načrtu dogodke, s katerimi bodo naravne in kulturne znamenitosti interpretirali za slepe in slabovidne.

Na posvetu so med drugim predstavili izkušnje slepih in slabovidnih pri doživljanju naravnih lepot Slovenije, pa tudi primere dobrih praks v Narodnem parku Kratersko jezero v ZDA, s katerim ima Triglavski narodni park sklenjen sporazum o sodelovanju. Naravovarstveni nadzornik Sean Denninston iz omenjenega parka je poudaril, da so že leta 1979 začeli z načrtnim zagotavljanjem dostopnosti za doživljanje naravnih posebnosti in zgodovinskih znamenitosti v njihovih narodnih parkih tudi ranljivim skupinam. »Prva prizadevanja po izboljšanju dostopnosti sicer segajo že v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko smo že začeli s programi vodenja in bivanja v parku, pri katerih smo se osredotočili tudi na posameznike z različnimi oviranostmi. Že z majhnimi spremembami jim lahko marsikaj olajšamo,« je pojasnil Denninston. Tako so vse izobraževalne filme o parku opremili s podnapisi ali jim dodali zvočne opise, da jih lahko spremljajo tudi slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Obenem se trudijo doživetja, ki jih ponujajo posamezni nacionalni parki, približati tudi gibalno oviranim. »Včasih je dovolj urediti neko stabilno površino, ki omogoča dostop ljudem na invalidskih vozičkih, če to ni mogoče, pa se jim trudimo doživetja približati tudi na alternativne načine, s katerimi jim pričaramo enak občutek, kot če bi si v živo ogledovali določeno naravno znamenitost, kot je recimo slap.« Med drugim so po njegovih besedah v središču za obiskovalce ob vstopu v eno od jam ustvarili umetno jamo, ki je v celoti dostopna tudi gibalno oviranim. »Prizadevamo si, da bi nacionalne parke približali prav vsem.«

Tega si želijo tudi v javnem zavodu TNP, kjer so po besedah vodje informacijsko izobraževalne službe Majde Odar že pred leti pripravili analizo z naslovom TNP za vsakogar. »Glavno pozornost smo takrat namenili gibalno oviranim, zato smo določili okrog petnajst točk na nekaterih najbolj slikovitih lokacijah, ki so načeloma primerne za obisk z invalidskim vozičkom.« Manj pozornosti so doslej namenjali slepim in slabovidnim, ki so v ospredju pri omenjenem projektu Univerzalna dostopnost. »Ponujajo se nekatere zelo enostavne rešitve, ki jih je mogoče doseči že z malo truda, a skozi ta projekt si želimo doseči še več.« Med drugim tako načrtujejo prilagoditev spletne strani za slepe in slabovidne ter uvedbo interpretacij, ki bodo vključene v informacijsko strukturo na terenu.