Več razprave bo o ukrepih in denarju
V gorenjski kmetijsko-gozdarski zbornici se strinjajo z resolucijo, ki določa okvirni razvoj slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja po letu 2021, živahnejšo razpravo pa pričakujejo o konkretnih ukrepih kmetijske politike in o razdelitvi denarja.
Dr. Jože Podgoršek: »Ne morem se strinjati s tem, da bi kmetijska zemljišča prepustili svobodni pobudi. Slovenija je po površini obdelovalne oziroma kmetijske zemlje na prebivalca na evropskem repu, zato za zagotavljanje boljše prehranske varnosti potrebuje vsak ''kvadrat'' zemlje. Afriška prašičja kuga nas opozarja, da ni povsem samoumevno, da bomo vedno imeli dovolj hrane.«
Kranj – Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pripravili resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri, na podlagi katere bodo izdelali strateški načrt, ki bo že vseboval operativne ukrepe za izvajanje Skupne kmetijske politike Evropske unije v naslednji sedemletni finančni perspektivi, po letu 2021. Resolucija bo do konca maja v javni razpravi, ena od javnih obravnav je bila tudi prejšnji teden v Kranju, kjer jo je obravnaval svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Dr. Jože Podgoršek, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dejal, da je resolucija dejansko še bolj »politični« dokument, brez operativnih ukrepov, vendar kaže okvirni razvoj slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja po letu 2021. Kot glavne cilje nove razvojne vizije določa vzpostavitev odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov, izboljšanje kakovosti življenja na kmetijskih gospodarstvih in okrepitev prenosa znanja z izobraževalnih ustanov na kmetijska gospodarstva. »Z resolucijo se vsi strinjamo, prava razprava se bo začela šele potlej, ko bodo pripravljeni operativni ukrepi in načrt razdelitve denarja,« je dejal Cveto Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in dodal, da bo država za uresničitev razvojnih ciljev, kot jih določa resolucija, morala prispevati več denarja kot doslej. Janko Jeglič je resolucijo označil kot »pismo Miklavžu« in poudaril, da bo razprava verjetno veliko bolj živahna potlej, ko bodo znani operativni ukrepi. Tudi Janko Golorej v resoluciji pogreša finančno »ozadje«, skrbi pa ga zmanjšanje subvencij. »Na resolucijo nimam pripomb, skrbi pa me, koliko bo denarja za njeno izvajanje in kako se bo razdeljeval denar,« je dejal Dušan Pintar in se zavzel za to, da bi država bolj kot doslej ščitila kakovostna kmetijska zemljišča. Tomaž Šifrer je ob tem pripomnil, da takrat, ko želi država zidati na kmetijskih zemljiščih, ni problemov, a tedaj, ko kmet želi skrčiti pol hektarja gozda, je veliko težav. »Pogovarjamo se o resoluciji in o ukrepih, ne pa o tem, kako kmetom zagotavljati svobodno pobudo. Dokler bo država vztrajala pri stališču, da je pametnejša od kmeta in da mu bo določala, kaj lahko dela in česa ne, ne bo razvoja,« je bil kritičen Peter Krek.