Služenje romarjem in svetišču

Romarski urad Brezje bo v sredo, prvega maja, praznoval desetletnico delovanja. O njegovem delu pripoveduje direktorica dr. Andreja Eržen - Firšt.

Romarski urad Brezje je bil pred desetimi leti novost v slovenskih romarskih središčih. Kateri so bili razlogi za ustanovitev?

»Mene pred desetimi leti še ni bilo na Brezjah. Prišla sem leta 2014, ko je urad že deloval. Pobudnik za njegovo ustanovitev je bil takratni gvardijan samostana in rektor Marijinega svetišča dr. Silvin Kranjc, ki je med obiski svetišč po svetu videl, da ima vsako narodno svetišče poseben urad, ki skrbi za sprejem romarjev in tudi za prodajo spominkov z romanja. In prvega maja pred desetimi leti so bili prostori urada, ki so bili veliko manjši in so obsegali le tretjino sedanjih, odprti in blagoslovljeni. Z leti smo se razširili in sedaj je urad takšen, kakršnega smo si zamišljali. Zavedati se moramo, da so Brezje narodno svetišče in da moramo biti še posebej pozorni na celotno podobo svetišča, urad pa ne sme biti le trgovina, ampak veliko, veliko več.«

Kaj ponudite romarju, ki obišče vaš urad?

»Iz začetne trgovine s predmeti, ki trajno spominjajo na Brezje, se je urad razvil v osrednjo informativno točko, v katero se stekajo vsi telefonski klici za svetišče in samostan in kjer lahko romarji dobijo informacije o svetih mašah, spovedih, ki jih je med prazniki ogromno, blagoslavljanju vozil in podeljevanju zakramentov, kot sta na primer krst in poroka. Urad usklajuje vse dogodke v svetišču, ki jih je pogosto veliko. To je zahtevno delo, saj moramo ravnati odgovorno do svetišča in romarjev, ki jih ne zanimajo samo Brezje, ampak tudi druge reči. Sprašujejo nas, kam gredo lahko na kosilo ali večerjo, kaj je še vredno ogleda v okolici Brezij in podobno. Skratka, v uradu moramo vedeti veliko več kot samo o Brezjah in svetišču. Ljudje sprašujejo najrazličnejše reči. Na pepelnico je klical gospod in spraševal, iz katerega lesa je pepel, ki ga uporabljajo duhovniki za obred pepeljenja! Pojasnili smo mu, da je bil letošnji pepel od oljk lanske cvetne nedelje. Posameznike zanima, h kateremu duhovniku gredo lahko k spovedi, koliko časa traja vožnja z Dolenjske na Brezje. Taka vprašanja so dokaz, da ljudje zaupajo v Brezje, za nas pa odgovornost za dajanje pravih informacij.«

Na Brezje prihajajo domači in vedno pogosteje tudi tuji romarji. Urad zagotavlja vodenje, tudi v tujih jezikih.

»Na Brezje prihaja vedno več organiziranih skupin in naša želja je, da mi poskrbimo za vodenje, ker le tako dobijo romarji verodostojne informacije, ki jih potem posredujejo naprej: otrok staršem, znanec znancu itd. Tako se je že zgodilo, da je vodič skupini razlagal, da je slika Marije Pomagaj na Brezjah kopija, izvirnik pa naj bi bil v Ljubljani! Tuji romarji so najpogosteje iz sosednjih držav, še zlasti iz Madžarske, tudi iz Poljske in Nemčije. Zadnje čase je vedno več Rusov, ki so, kot kažejo, zelo verni in zaupajo v Marijo. Ena od ruskih romaric mi je dejala, da je kava v kavarni ob uradu tako dobra zato, ker je na Brezjah doma Marija. K nam prihajajo Korejci, ki imajo običajno s seboj svojega duhovnika in so v svoje romarsko potovanje po Evropi vključili tudi Brezje. Tuje skupine najraje vodimo v njihovih jezikih, saj je le tako komunikacija najbolj neposredna in pristna.«

Ko se pogovarjate z romarji, vam gotovo povedo, kaj jih je na Brezjah najbolj prevzelo.

»Za vse je ta kraj nekaj posebnega, še posebej, ko jim poveš zgodbe o čudežnih ozdravitvah. Presunjeni so. Veliko govorijo o posebni energiji, ki vlada na Brezjah, in to ne le verni, ampak tudi tisti, ki povsem naključno pride v ta kraj. Brezje so dokaz, da smo Slovenci veren narod, in številni obiskovalci Brezij so dokaz te vere. Zato moramo biti v Romarskem uradu odgovorni v svojem delu in skrbeti, da je vse tako, kot je treba in kot pričakujejo ljudje, ki pridejo k nam.«

Kaj po vašem mnenju še manjka Brezjam, da bodo popoln romarski kraj?

»Lani so frančiškani kupili od sester romarski dom, v katerem bodo uredili prenočišča, primerna romarjem. Dom je sicer urejen in v njem že potekajo duhovne vaje in razna druga srečanja, vendar ga je treba prilagoditi za prenočevanje in duhovne potrebe romarjev. Takšne romarske hiše imajo tudi druga svetišča po svetu. Z nekaterimi ponudniki turističnih in gostinskih storitev v okolici že dobro sodelujemo, na primer z Avsenikovimi v Begunjah in z Bledom. Prav tako načrtujemo izposojo koles za obisk sosednjih krajev, kjer so bili doma znameniti Gorenjci. Skratka, poleg skrbi za romarje in svetišče je poslanstvo urada tudi povezovanje.«