Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih

»Razstava Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih se posveča gibanju neuvrščenih s posebnim poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih, ki so se dotikali kulturne politike, v sodobni kontekst pa jih umešča z vprašanjema: bi lahko obstajala neuvrščena sodobnost? In če ja, kakšna bi bila? Pri obravnavanih temah ne gre za kako eksotiko iz preteklosti niti za nostalgijo po samem gibanju. Nasprotno; razstava poudari, kako so si 'južna ozvezdja' zamišljala oblike politike, izhajajoče iz življenja narodov in družb, na silo potisnjenih na obrobje svetovnega gospodarskega, političnega in kulturnega sistema. Danes bi v ponovni razmislek o zgodovini in dediščinah gibanja neuvrščenih lahko vključili tudi boj proti revščini, neenakosti in kolonializmu v svetovnem sistemu skupaj z nadnacionalno solidarnostjo v njenih številnih konkretnih oblikah. / Tako je tudi kulturna politika gibanja neuvrščenih močno obsojala kulturni imperializem in epistemski kolonializem. Zahodno (evropsko) kulturno dediščino je bilo treba razumeti v smislu 'primerjanja'; ta dediščina naj bi se prepletala z in vpletala v živo kulturo koloniziranih narodov, ne pa se zgolj ponavljala v novih (političnih) okoliščinah. Posledično sta se umetnost in kultura v gibanju neuvrščenih ukvarjali večinoma s politiko in zgodovino ali, če povemo drugače, bili sta oblika zahteve po zgodovini. Zdi se, da se je gibanje nekako zavedalo, da je to edini način za enakopraven vstop v svetovni (kulturni) prostor. Očitno so obstajale heterogena umetniška produkcija, različne kulturne politike in obsežne kulturne mreže, ki so bogatile kulturno krajino gibanja neuvrščenih in omogočale razprave o pomenu umetnosti zunaj zahodnega kanona in ki so prvič predstavljene na razstavi Južna ozvezdja. Ta vključuje ne samo glavne razloge tega (največkrat politično spodbujenega) sodelovanja, temveč tudi konkretne primere razstav, zbirk, institucij, arhivov in umetniških del. Na razstavo so v dialogu s starejšimi umetniškimi deli uvrščene tudi sodobne umetniške interpretacije. Te povečini izhajajo iz vprašanj, kako je v obdobju čedalje večje globalne neenakosti, svetovnih kriz ter prepadov med bogatimi in revnimi sploh mogoče razmišljati v okviru neke drugačne, pravičnejše ureditve sveta, ureditve, za katero si je nekoč aktivno prizadevalo tudi gibanje neuvrščenih.«

Tako je razstavo, ki je do 31. 8. 2019 na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, napovedala njena kustosinja Bojana Piškur. Razstava je nostalgična in aktualna obenem. Priporočam.