Irena Destovnik, Jernej Rovšek, Janko Malle, Barbara Kalan, Anja Poštrak in Marjana Žibert (od leve) na torkovem odprtju Vodnikove razstave v celovški knjigarni Haček

Valentin Vodnik v Celovcu

Mednarodni dan knjige, ki ga je leta 1995 na 23. april postavil Unesco, je nadaljevanje katalonske tradicije, ko so si na ta dan ljudje podarjali knjige in vrtnice. Slovenija pa od leta 2014 z Nočjo knjige na poseben način obeležuje mednarodni praznik knjige.

Letos so se v počastitev svetovnega dneva knjige vključili tudi Slovenci na Koroškem, še posebej obe osrednji kulturni organizaciji Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Tako je v torek zvečer, na sam dan knjige, v Mohorjevi knjigarni brala svoja dela pesnica Mili Hrobath, v Lepeni pri Železni Kapli je svoje pisanje predstavil Felix Kucher, v Pliberku pa je iz svojih knjig bral pisatelj in prevajalec Florijan Lipuš. V sredo sta v celovškem Mladinskem domu Andrej Rozman - Roza in Alenka Tetičkovič nastopila v predstavi Ljubljanski vodnik našel Vodnika, včeraj pa sta bila dva dogodka v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu.

V celovško knjigarno Haček v središču mesta, tik ob Mohorjevi hiši in poslopju Zveze bank, je v torek zvečer vstopil Valentin Vodnik. Pa ne sam osebno, saj je že dvesto let pokojni, ampak preko razstave z naslovom Kranjcev prvi poet – 200 let smrti Valentina Vodnika. V sodelovanju s knjigarno Haček in Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, kjer je imela v tem primeru glavno besedo strokovna sodelavka Irena Destovnik, jo je postavil Gorenjski muzej iz Kranja. Vodnikova razstava, tako podpredsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle, ni prvi primer sodelovanja Slovenske prosvetne zveze z Gorenjskim muzejem iz Kranja. V Celovcu so ga na torkovem odprtju razstave zastopali direktorica muzeja mag. Marjana Žibert in njeni sodelavki, kustosinji Anja Poštrak in Barbara Kalan. Razstava zelo nazorno predstavlja življenje in delovanje duhovnika, pesnika, časnikarja, jezikoslovca in narodnega buditelja Valentina Vodnika (3. februar 1758–8. januar 1819), njegovo duhovniško pot, še posebej službovanje na Koprivniku med letoma 1793 in 1796, in srečanje ter sodelovanje z Žigom Zoisom, ki je močno vplivalo na njegovo delovanje. Anja Poštrak in Barbara Kalan sta z besedo dopolnili razstavo. Njen del je tudi zgodba o postavljanju spominskih plošč v njegov spomin. Prva je bila postavljena leta 1858 na njegovem domu v Šiški, leta 1889 je bil njemu v čast v Ljubljani postavljen spomenik, leta 1795 pa pod Triglavom, kamor se je iz Koprivnika tega leta podal Vodnik. Valentin Vodnik nam je zapustil veliko. Ne v imetju, saj nanj spominja le tobačnica, ampak v svojih nesmrtnih pesmih. Taka razstava je lep kulturni projekt in način predstavljanja literarnih ustvarjalcev, ki so slabše poznani, je povedal dr. Janko Malle.