Onesnažujejo zlasti kurišča in promet

V sklopu aktivnosti Loško je ekološko so v Škofji Loki povabili na okroglo mizo Kakovost zraka in zdravje ljudi. Nekateri občani, med njimi tudi občinski svetniki, dvomijo, da so pretežni onesnaževalci zraka individualna kurišča, temveč za to krivijo industrijo.

Škofja Loka – K besedi so na okrogli mizi povabili strokovnjake: dr. Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Janjo Turšič z Agencije RS za okolje, Uroša Lešnika in Benjamina Lukana z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora. Simona Perčič je pojasnila, kakšna so zdravstvena tveganja, če smo nenehno izpostavljeni onesnaženemu zraku. Ogrožene populacije so otroci, starejši, kronični bolniki in fizično aktivni na prostem. Epidemiološke študije pa so narejene na velikih populacijah, Slovenija pa je zelo majhna in statistično težko dokažemo, koliko zbolelih za rakom in smrti lahko pripišemo onesnaženemu zraku. Raziskave namreč kažejo, da zdravje ogroža mešanica onesnaževal v zraku: trdi delci PM10, dušikov dioksid, ozon, ogljikov monoksid in žveplov dioksid.

Urad za stanje okolja pri Agenciji RS za okolje (ARSO) spremlja kakovost zraka v državi. Janja Turšič s te institucije je povedala, da so trdi delci PM10 povišani zlasti v zimskem obdobju, glavni viri onesnaževanja z njimi pa so izgorevanje lesne biomase, anorganski sekundarni delci, promet in industrija, preseganja dnevnih mejnih vrednosti pa se pojavljajo v hladnem delu leta zlasti v neprevetrenih dolinah in kotlinah. Mejne vrednosti je dopustno presegati 35 dni v letu, kar se največkrat zgodi v Zagorju ali Celju. Velik vpliv imajo meteorološke razmere. Sicer pa govornica poudarja, da k izpustom v dveh tretjinah prispeva raba goriv v gospodinjstvih in storitveni dejavnosti, le dvajset odstotkov pripisujejo industriji. ARSO na spletni strani objavlja stanje kakovosti zraka in tudi zdravstvena priporočila, spremlja meritve in o njih mesečno in letno poročajo. Napovedujejo tudi pričakovane višje ravni onesnaženja s trdimi delci in z ozonom. Uroš Lešnik pa je predstavil meritve na območju Škofje Loke in Godešiča, od koder prihaja tudi največ pritožb občanov glede onesnaženja. Pojasnil je delovanje merilnih naprav, kjer na dva tedna menjajo filtre in nadzirajo operativne sposobnosti naprav. Na Godešiču so v treh zimskih mesecih izmerili višje vrednosti, kot na primer v bližnjem Kranju, vendar so podobna opažanja tudi z merjenji v okolici drugih večjih mest, kjer naj bi v večji meri onesnaževala individualna kurišča. Po številu preseganj mejnih vrednosti je Godešič rahlo nad povprečjem, med kraji, kjer so izvajali meritve, pa je na osmem mestu, je še poročal Lešnik.

Udeleženci okrogle mize, med katerimi so bili tudi nekateri občinski svetniki, so na strokovnjake naslovili več vprašanj in tudi kritičnih opažanj, med katerimi je še posebej opazen dvom, da je zrak v Škofji Loki onesnažen predvsem zaradi individualnih kurišč in prometa, temveč krivdo za to pripisujejo industriji. Na Godešiču in v Virmašah, kjer naj bi merilne postaje zaznale višjo koncentracijo trdnih delcev v zraku kot v primerljivih naseljih v državi in občini, za to krivijo podjetje Knauf Insulation. Zanimalo jih je tudi, ali pristojne inšpekcije tudi nenapovedano izvajajo nadzor, in dobili so pritrdilni odgovor. Kaj pa lahko kot občina naredimo za zmanjšanje izpustov, je zanimalo župana Tineta Radinjo. Poleg boljših cest, ukrepov glede povečanja javnega prometa, daljinskih sistemov ogrevanja, energetskih sanacij javnih stavb strokovnjaki priporočajo tudi sprejetje odloka o kakovosti zraka, na podlagi katerega lahko kandidirajo za različne ekološke subvencije. Priporočajo tudi ozaveščanje ljudi, da preidejo na čistejše vire energije, zanimiva pa je tudi misel o »vinjeti« za vstop v mesto, s čimer bi zmanjšali izpuste iz prometa. Tatjana Bernik z občinskega oddelka za okolje je povedala, da ima občina že od leta 2013 ne sicer odloka, temveč program varstva zraka, v katerem so vključeni tudi omenjeni ukrepi. Cilj programa pa je ohranitev dobre kakovosti zraka, češ da so meritve pokazale, da v Škofji Loki dihajo dober zrak. Med razpravljavci je bilo tudi slišati misel o večji pojavnosti raka na območju Škofje Loke, kar znova pripisujejo industrijski coni in največjemu onesnaževalcu v njem. Onesnaženje zraka res predstavlja razlog tveganja, statističnih dokazov za to pa ni, je bilo pojasnjeno. Od onesnaževalcev mora občina zahtevati, da se obnašajo družbeno odgovorno, da s sodobnejšimi tehnologijami poskrbijo za nižje izpuste, država pa mora s svojimi mehanizmi zagotavljati monitoring.