Velika noč je največji krščanski praznik, s katerim so v Sloveniji povezani številni običaji, od blagoslova do sekanja pirhov. / Foto: Tina Dokl

Sporočila in radosti velike noči

Včeraj, na veliki četrtek, po štiridesetdnevnem postu, se je s svetim tridnevjem začelo praznovanje velike noči, največjega krščanskega praznika.

Kranj – Velikonočno praznovanje je med vsemi praznovanji resnično nekaj posebnega. Je praznik zmage življenja nad smrtjo, ki jo pooseblja Kristusovo vstajenje od mrtvih. Je tudi sporočilo in naročilo nam, da je vredno živeti, da se je treba za življenje potruditi in ga – spoštovati, čeprav ni vselej lahko in je pot življenja tlakovana z mnogimi ovirami in preizkušnjami. Velika noč je tudi praznik veselja in upanja, ki ju kristjani izražajo z vzklikom aleluje, ki v hebrejščini pomeni »slavite Jahveja«, torej boga. Zlasti pa je velika noč tudi dan, ko se znižajo zidovi ločevanja med ljudmi, tudi med verujočimi in neverujočimi, in ko so vsem vsaj ta dan skupni veselje, upanje in medsebojno razumevanje. V tem je družbena, ne le teološka širina, vsa univerzalnost velikonočnega praznovanja, ki ga je treba v sedanjem razdvojenem, na trenutke podivjanem in brezosebnem, brezobzirnem svetu negovati.

Slovenski človek pa je z veliko nočjo že stoletja povezan tudi s številnimi v svetu edinstvenimi običaji in jedmi, od pirhov, ki imajo v različnih koncih Slovenije različna imena, in igrami, povezanimi z njimi, do potice in blagoslavljanja jedi na veliko soboto. To je del narodove zgodovine, del narodove zapuščine, del nas. Vsaj zame je vselej lep, vznemirljiv pogled na košare in jerbase z velikonočnimi jedmi, pokrite z ročno izvezenimi prti, ki jih ljudje na veliko soboto popoldne spoštljivo prinesejo k blagoslovu v domačo cerkev ali k skromnemu znamenju sredi vasi …

Veselo velikonočno praznovanje vam želimo!