Prešernova dekleta

Akademska folklorna skupina (AFS) Ozara Kranj se je v Domu krajanov Primskovo na 67. letni plesni predstavi z naslovom Dekletam podala po stopinjah za usodnimi dekleti poeta Franceta Prešerna, ki nas je zapustil pred 170 leti.

Člani vseh sedmih sekcij Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, tokrat premierno tudi obe novi otroški plesni skupini, so se na letošnji plesni predstavi s plesom, petjem in glasbo spomnili deklet, ki so zaznamovala življenje Franceta Prešerna. »Čeprav vemo, da je bila njegova pesniška muza ena sama, Primičeva Julija, je bilo deklet oziroma ljubic precej več, včasih tudi dve na enkrat. Postala so osrednji motiv naše predstave in z vsakim spletom smo se poklonili eni od njih,« je povedal predsednik AFS Ozara Kranj Matic Tavčar in dodal, da je sto nastopajočih, oblečenih v originalne noše, ki so jih na našem območju nosili v prvi polovici 19. stoletja, prikazalo le gorenjske plese. »Gre za pregled našega minulega dela, ki ga povežemo v celoto in dodamo vsebino. Obenem se zahvalimo vsem, ki nas podpirajo.« Tavčar je še pojasnil, da je njihova skupina ena redkih folklornih skupin, ki splete pišejo same oziroma njihovi člani.

V svet Prešernovih deklet sta nas uvodoma pospremili dve otroški skupini. Otroci, stari od tri do sedem let, so odplesali in zapeli pesem Sijaj, sijaj sončece in prek zgodbe predstavili neznano Dunajčanko, ki jo je Prešeren spoznal med študijem na Dunaju. Druga skupina, otroci stari od sedem do 12 let, pa so s spletom Šuštarska uprizorili zvezo z Marijo Johanno Khlun, s katero je imel Prešeren resne namene. Njihova vodilna skupina je zaplesala dva spleta: Dovji mož in Godovanje. V ples so vpletli Dolenčevo Zaliko, ki Prešernu ljubezni ni vračala, ter Jerico Podboj, ki je bila precej mlajša od njega. Mladinska skupina se je s spletom Kranjsko žegnanje poklonila Juliji Primic, ki jo je Prešeren srečal v Trnovski cerkvi in je postala osrednji lik njegovih številnih pesmi. Godci AFS Ozara ter pevski skupini Bodeče neže in Kranjski furmani pa so opevali judovsko dekle, ki je bila Prešernu prepovedana, saj je bila druge vere, in Ano Jelovšek, mater Prešernovih treh nezakonskih otrok.

»Odnos do folklore se spreminja. Postaja vse bolj prepoznavna in cenjena. Včasih so jo v slabšalnem pomenu združevali izključno s kmečkimi običaji in ruralnostjo. Danes ni več tako, saj še vedno sledimo tradiciji, ljudje pa nas ne povezujejo več le s ''starimi ati in mamami'' v narodnih nošah,« pove Matic Tavčar in doda: »Folklora nam pomeni odkrivanje zgodovine in iskanje tiste pozabljene kulture, ki je bilo nekoč v nas in smo jo s časom izgubili. Vrača nas v preteklost, ko smo živeli drugače, ko nismo bili podvrženi hitremu ritmu in globalizaciji sveta.«