Na Gorenjskem že imamo nekaj pridelovalcev ekoloških semen. Med drugim jih v okviru projekta Narava nas uči pridelujejo tudi na ekološkem vrtu ob radovljiški osnovni šoli.

Dobra semena novodobno zlato

Lokalno je idealno je eden od sloganov projekta Semenjalnica, v okviru katerega se na Zgornjem Gorenjskem trudijo vzpostaviti sistem za zagotavljanje čim večje dostopnosti ekološko pridobljenih semen. Začenjajo z grahom in fižolom.

Dobra semena so ključna za pridelavo zdrave hrane. Obenem so domača semena edina, ki so prilagojena specifičnim razmeram v okolju in so se tudi sposobna razmnoževati sama, saj hibridi in gensko spremenjena semena, ki na trgu predstavljajo večinski delež, po večini ne semenijo. Prav zato je Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelovanju z zgornjegorenjskimi občinami vzpostavila tako imenovano Semenjalnico, projekt, v okviru katerega si prizadevajo, da bi čim več kmetov in vrtičkarjev pri pridelavi hrane uporabljalo ekološka semena. Začenjajo z grahom in fižolom, kulturnima rastlinama, ki sta tradicionalno povezani z Zgornjo Gorenjsko.

»Ekološka semena so novodobno zlato. Z naložbo v ekološko vzgojena semena si bomo pridelali lokalno, zdravo hrano in hkrati tudi lokalno pridelana semena,« opozarja Irena Moro, direktorica Inštituta Ekosemena, enega od pobudnikov projekta Semenjalnica.

Dr. Maja Kolar ob tem poudarja, da so domača semena naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediščina. »Ne želimo si, da bi vrtičkarji in kmetje posegali po semenih, ki so obdelana s pesticidi oziroma pridobljena s sodobnimi tehnologijami, saj si res želimo ohraniti zdravo okolje in biotsko pestrost ter prispevati k trajnostnemu razvoju.«

Kot opozarjajo v Semenjalnici, je prava ekološka pridelava hrane le tista, ki temelji na ekoloških semenih, najbolje takšnih, ki so vzgojena na območju uporabe, saj so prilagojena tamkajšnjim razmeram. A takšna semena je težko dobiti, saj v trgovinah prevladujejo semena multinacionalk, ki so obdelana z različnimi preparati. Ekološka semena so dražja od tistih, ki so običajno na voljo v trgovinah, a nas nagradijo z boljšo kakovostjo. Če pa izhajamo iz tega, da je hrana tudi zdravilo, lahko ugotovimo, da se večji vložek splača – tako posameznikom kot družbi nasploh, so prepričani v Semenjalnici.

Prva, brezplačna semena bodo v Semenjalnici, ki ima prostore v Čebelarskem razvojnem centru v Lescah, predvidoma na voljo že konec tega leta. V Semenjalnici bo začel delovati tudi laboratorij, v katerem bodo lahko testirali, kakšna je kakovost posameznih semen, v načrtu pa je tudi vzpostavitev mreže vsaj desetih kooperantov, torej kmetov, ki bodo pridelovali ekološka semena.

Sprva se bodo osredotočili na stročnice, in sicer na grah ter fižol, ki sta že zgodovinsko povezana z območjem Gorenjske. Hkrati si želijo uvedbe pridelkov iz ekoloških semen v vsaj dva gostinska obrata, za začetek z domačo fižolovo juho kot lokalno ponudbo, ki bo zanimiva tako za domačine kot za turiste. Veliko pozornost, je še poudarila Kolarjeva, bodo v projektu namenili tudi izobraževanju, zato se posebno aktivno povezujejo s kmeti, vrtičkarji ter izobraževalnimi ustanovami, kakršna je na primer Srednja gostinska in turistično šolo Radovljica.