Koliko obdavčiti knjige, časopise
Država namerava izenačiti obdavčitev tiskanih in elektronskih knjig in časopisov na 9,5 odstotka DDV. Pa bo to zadostna rešitev za boljšo prihodnost založništva na Slovenskem?
Kranj – Do srede bo še potekala javna razprava o predlogu finančnega ministrstva, ki namerava s spremembami zakona o DDV za e-publikacije (knjige, časopise in periodiko) znižati stopnjo obdavčitve s sedanjih 22 na 9,5 odstotka, kolikor so že obdavčene tiskane publikacije. Ministrstvo s predlagano spremembo sledi lanski odločitvi evropskih finančnih ministrov, da se tiskane in elektronske izdaje knjig in časopisov davčno obravnavajo enako.
Po zdajšnjih evropskih pravilih splošna stopnja DDV ne sme biti nižja od 15 odstotkov, ob tem pa sta dovoljeni dve znižani stopnji, pri čemer najnižja ne sme znašati manj kot pet odstotkov. Za knjige, časopise in periodiko pa so dovoljene tudi zelo nizke ali celo ničelne stopnje, vendar le državam, ki so jih za fizične publikacije uporabljale 1. januarja 2017. Slovenija torej ničelne obdavčitve ne more uvesti. Glede na to, da so po podatkih mednarodne zveze založnikov v številnih evropskih državah tiskane knjige in časopisi obdavčeni le petodstotno ali celo nižje (v Združenem kraljestvu imajo na primer ničelno obdavčitev), pa se že pojavljajo razmišljanja, da bi bilo primerno tudi pri nas stopnjo obdavčitve postaviti pri petih odstotkih. Nižja obdavčitev namreč lahko pripomore tudi k pocenitvi publikacij, od česar bi imeli koristi tako potrošniki kot založniki.
Po podatkih republiškega statističnega urada se izdatki gospodinjstev za časopise, knjige in pisalne potrebščine v Sloveniji kljub gospodarski rasti zadnja leta zmanjšujejo, v slabem desetletju za šestino. Leta 2017 so ti izdatki znašali 190,4 milijona evrov. Država bi s polovičnim znižanjem obdavčitve po nekaterih izračunih izgubila manj kot devet milijonov evrov letno, vendar naj bi se ta vsaj delno nevtralizirala zaradi večje prodaje publikacij.
In kaj o znižanju obdavčitev za knjige, časopise in periodiko meni Ivan Sivec, s 153 knjigami eden najplodovitejših in najbolj branih slovenskih avtorjev? »Knjiga je v današnjem elektronskem času sorazmerno naporen medij, zato je po svoje razumljivo, da izgublja priljubljenost, še posebej, ker nas drugi mediji na veliko razvajajo in so nas že skorajda povsem pomehkužili. A vendar je predvsem knjiga tista, ki mlademu človeku razvija domišljijo, starejšemu pa ohranja možganske celice. Res pa je, da je knjiga – glede na to, da nas je malo – še vedno najmanj vsaj enkrat predraga. Zato je razumljivo, da gredo v promet predvsem knjige po deset in manj evrov. Na srečo se da skoraj vsako knjigo izposoditi v knjižnici. Tako tiskana kot elektronske knjiga sta torej težje dostopni prav zaradi denarja. Zato vsaj pri knjigi država ne bi smela iskati dobička in podpiram predlog, da knjiga sploh ne bi bila obdavčena. Ker se proda sorazmerno malo knjig, država zaradi tega ne bi obubožala, ljubiteljem knjig pa bi bile te veliko bolj dostopne,« je dejal.