Obnovljeno pristanišče na Mlinem

Inšpektorica zahteva rušitev

Za obnovo pristanišča na Mlinem bi morala občina po prepričanju gradbenega inšpektorata pridobiti gradbeno dovoljenje, na občini pa vztrajajo, da je šlo zgolj za vzdrževalna dela na dotrajanem pristanu.

Bled – »Obnova pristana za pletne na Mlinem se je začela in končala brez gradbenega in uporabnega dovoljenja,« je minuli teden po elektronski pošti opozoril bralec. Na občini so potrdili, da so konec marca res prejeli odločbo gradbene inšpektorice, v kateri jih je pozvala, da morajo ustaviti gradnjo pristanišča ter na svoje stroške odstraniti zgrajeni objekt in vzpostaviti prejšnje stanje. Za opravljena dela bi namreč po njenem prepričanju morali pridobiti gradbeno dovoljenje, saj naj bi šlo za novogradnjo. Na občini pa menijo, da je opravljena dela moč šteti pod vzdrževalna dela, kot to navaja 9. člen uredbe o razvrščanju objektov, zato se bodo na odločbo gradbene inšpekcije pritožili.

Kot je v odločbi zapisala inšpektorica, se gradnja pristanišča na Mlinem ne more šteti med izjeme, za katere gradbeno dovoljenje za gradnjo in prijava začetka gradnje nista pogoj, »saj dela bistveno presegajo vzdrževanje objektov, kot se do posegov opredeljuje zavezanka«. Čeprav je pristanišče za pletne pred obravnavnim posegom na tem mestu že obstajalo, so ga vključno s temelji odstranili in na istem mestu oziroma razširjenem območju pozidave izvedli novogradnjo pristanišča, je opozorila inšpektorica. Na občini ob tem pojasnjujejo, da so se vzdrževalnih del na pristanišču v Mlinem lotili zaradi njegove dotrajanosti. »Pristan za pletne na Mlinem po nekaterih zgodovinskih virih obstaja že od 12. stoletja,« so poudarili na občini in dodali, da je glavna pridobitev po končanih delih obnovljen lesen pomol, ki omogoča varnejše pristajanje in privez enajstih pleten ter boljše pogoje za vstop in izstop potnikov. »Dela so bila vredna okoli 160 tisoč evrov in so bila izvedena kot investicijsko vzdrževanje v javno korist.« Svoj odgovor so podkrepili z izjavo predsednika čolnarskega združenja Pletna Bled Gregorja Pazlarja, da pletnarji iz pristana na Mlinem vsako leto do otoka in nazaj prepeljejo nekaj deset tisoč ljudi, dosedanje stanje pristana ob neurejeni obali pa je bilo nevarno. Kot so opozorili pri občini, je grajeni rob obale jezera, to je kamniti oziroma betonski zid na leseni deski, ki so jo podpirali piloti, zaradi dotrajanosti konstrukcije in spodjedanja vode postajal nestabilen, utrjena površina za grajenim robom pa se je ponekod že udirala. »Investitor se je odločil, da k sanaciji pristopi celovito in izvede vzdrževalna dela, ki bodo omogočala ohraniti uporabnost objekta z zamenjavo dotrajanih konstrukcijskih elementov in uporabo sodobnih konstrukcijskih rešitev,« so razložili na občini.