Nadzirali tudi novinarje?
Ta teden je najbolj odmevala zgodba o domnevnem poskusu vplivanja hrvaških oblasti na poročanje slovenskih medijev, zaradi česar se je sestal celo svet za nacionalno varnost.
Hrvati želeli vplivati na POP TV?
Predsednik vlade Marjan Šarec je ta teden sklical svet za nacionalno varnost, kar je bil odziv na domnevno vpletanje hrvaške države v poročanje slovenskih medijev, iz istega razloga pa je zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo hrvaškega veleposlanika pri nas. V ponedeljek je namreč 24ur.com poročal, da je hrvaška vlada skušala preko posrednika vplivati na POP TV, da ne bi prišlo do razkritja, da naj bi za prisluhi v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško stala hrvaška obveščevalna služba SOA. Hrvaška naj bi po navedbah spletnega portala in informativne oddaje 24 ur s prisluškovanjem nadzirala tudi tuje novinarje. Objavili so tudi posnetek pogovora, na katerem je vodilni predstavnik avstrijske Styrie na Hrvaškem, 51-letni Ivan Tolj, ki naj bi neimenovanega direktorja tuje multinacionalke klical v imenu hrvaške vlade in ga prosil za posredovanje na POP TV. Svet za nacionalno varnost se je tako v torek seznanil s poročilom v zvezi s prisluhi v arbitražnem postopku in obsodil kakršnekoli poskuse vplivanja na svobodo delovanja slovenskih medijev. Izrazil je pričakovanje, da se Hrvaška v prihodnje vzdrži dejanj, ki so v nasprotju z vrednotami EU, vladavine prava ter varstva človekovih pravic in svoboščin. Na hrvaški strani sicer vse obtožbe zanikajo, njihova obveščevalna služba pa je navedbe slovenskih medijev označila za »netočne in tendenciozne konstrukte«.
V miru zadostno, v vojni nezadostno
Minister za obrambo Karl Erjavec in načelnica Generalštaba Slovenske vojske generalmajorka Alenka Ermenc sta v petek predsedniku republike Borutu Pahorju predala letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske (SV) za leto 2018, ki tako kot že nekaj zadnjih let kaže, da je SV zadostno pripravljena za delovanje v miru, nezadostno pa za delovanje v vojni. Kot je povedal Pahor, iz poročila izhaja, da SV izvaja vse naloge v skladu z zakonom o obrambi, težave pa ima pri zagotavljanju zmogljivosti za delovanje v operacijah največje intenzivnosti. Ključni težavi, ki vplivata na oceno pripravljenosti, tako za delovanje v miru kot v izrednih razmerah in v vojni, sta po njegovih besedah popolnjenost enot SV s kadri, oborožitvijo in opremo. Finančna sredstva so se sicer v zadnjih treh letih povečevala, a po oceni Generalštaba SV je bil vpliv dodatnih finančnih sredstev na zahtevano pripravljenost vojske minimalen. Vsekakor pa je dvig sredstev poleg investiranja v kadre omogočal tudi bistveno večje vlaganje v usposabljanje enot in zagotavljanje določenega deleža osnovne opreme, je še povedal Pahor, ki predlaga razmislek o sprejemu zakona o sistemskem financiranju nacionalne varnosti. Načelnica Ermenčeva je med drugim izpostavila nezadostno število pripadnikov SV in njihovo slabo starostno strukturo, kar postaja vse večji problem, ki lahko brez celovitih sistemskih ukrepov v naslednjih letih izniči pozitivne učinke modernizacije in povečanja finančnih sredstev. Ermenčeva je ob predstavitvi poročila še zatrdila, da je v dobri kondiciji in opravilno sposobna. Demantirala je poročanje Požareporta, da naj bi se zdravila na ljubljanski psihiatrični kliniki, in pojasnila, da je medij kazensko ovadila zaradi laži in opravljanja.
Manj pretežkih otrok, poraba alkohola velika
V tednu, ko je v Sloveniji začela veljati omejitev transmaščobnih kislin v živilih na največ dva grama na 100 gramov skupne vsebnosti maščob v živilu, je Nacionalni inštitut za javno zdravje predstavil najnovejše rezultate o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Ti na državni ravni kažejo izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Zmanjšal se je na primer delež prekomerno prehranjenih otrok, nižje je tudi število okužb s klopnim meningoencefalitisom. Na drugi strani podatki kažejo, da se je povečal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in delež bolezni, ki jih lahko pripišejo alkoholu, povprečna bolniška odsotnost pa se je zvišala s 13,7 na 15,3 dneva na zaposlenega prebivalca.
Yaskawa v Kočevju odprla tovarno robotov
V ponedeljek je japonska Yaskawa, največji proizvajalec industrijskih robotov na svetu, v Kočevju odprla novo tovarno industrijskih robotov in evropski center za razvoj robotike, kjer bo do leta 2023 zaposlitev dobilo približno 200 ljudi. Naložbo, vredno 25 milijonov evrov, je s 5,6 milijona evrov podprla tudi država. Nova tovarna v Kočevju bo zmogla letno proizvodnjo do 10.000 robotov, v njej pa bodo izdelovali sedem tipov robotov. Yaskawa ima od leta 1996 svoje podjetje tudi v Ribnici.