Dramatika pod cvetočo češnjo

V okviru 49. Tedna slovenske drame je v Layerjevi hiši pod mentorstvom Kim Komljanec potekala rezidenčna delavnica dramskega pisanja.

Delavnice dramskega pisanja, ki potekajo v okviru vsakoletnega Tedna slovenske drame, so dolgoletna festivalska stalnica in sodijo k iskanju in spodbujanju novih avtorskih moči, ko gre za pisce slovenskih dramskih besedil. Letošnja novost je bila rezidenčna delavnica, saj so štirje izbrani mladi avtorji štiri dni prebivali v Layerjevi hiši, kjer so svoja besedila snovali pod mentorstvom dramatičarke, dramaturginje in lektorice, gledališke režiserke in vodje izobraževanj o dramatiki in gledališču, občasno tudi igralke Kim Komljanec.

Udeležence delavnice smo obiskali zadnji dan njihovega bivanja v Kranju in jih tako kot mentorico povprašali o ustvarjalnem vzdušju pod streho Layerjeve hiše. »Rezidenčna oblika delavnice je dobrodošla, saj je sobivanje pomemben del učnega procesa, ko lahko skupina ustvarjalcev skupaj zadiha, med njimi se vzpostavi kreativna energija, predvsem pa je delo lahko bolj produktivno kot sicer, ko vsak izmed udeležencev živi v nekem svojem življenjskem ritmu, s svojimi stresi. Tu lahko vse to pusti za seboj in se osredotoči le na projekt, s katerim se ukvarja, in vanj usmerja vso svojo energijo in razmišljanje. O tem se s soudeleženci pogovarjaš zjutraj ob zajtrku, čez dan v delovni skupini in zvečer ob pivu,« pove Kim Komljanec in poudari, da so na razpis sicer prejeli dvajset prijav, izmed katerih je bilo težko izbrati štiri udeležence, saj je bila večina prijav s koncepti besedil, deli dialogov, zelo zanimivih in so kazale na dober avtorski potencial.

Mentorica se je z mladimi pisci posvečala tako obrti dramskega pisanja – različnim dramskim prijemom, žanrskim in tudi formalnim oblikam – kot na drugi strani temu, kako to, kar imaš kot avtor povedati, narediš na najučinkovitejši način.

Mojca Podlesek iz Kamnika, ki ta čas obiskuje prvi letnik magistrskega študija dramaturgije na AGRFT, se na delavnici počuti zelo dobro: »Lahko sem si vzela čas, da sem koncentrirano mislila in mlela svojo idejo za besedilo. Hkrati se je tu izoblikovala majhna začasna skupnost, v kateri so lahko tudi drugi ''trgali'' tvojo idejo in ob tem podajali konstruktivno kritiko.«

Nina Kuclar Stiković iz Ljubljane na akademiji končuje dodiplomski študij dramaturgije: »Super izkušnja. Med seboj smo se lepo ujeli in se povezali. Ko se soočiš s svojim besedilom in ne veš naprej, imaš ob sebi nekoga, ki te razume in je mogoče v enaki zagati. Pozitivna je tudi intenziteta dela, ko iz dneva v dan delaš na besedilu in nekako ''rineš'' vanj. Zvečer izveš, kaj stoji in kaj ne – in naslednji dan lahko popraviš, predrugačiš.«

Mlada dramaturginja Kristina Mihelj prihaja z Goriškega: »Delavnica je zame pomembna kot priložnost, da sem lahko nekaj, kar sem odlagala na stran zaradi drugih obveznosti, zdaj postavila v prvi plan. Zatiče in pregrade, na katere naletimo pri pisanju, smo lahko lažje premagali. Konec koncev smo vsi šli skozi podoben proces.«

Iz Idrije prihaja Iztok Jereb, ki zaključuje magistrski študij primerjalne književnosti in se je v preteklosti že udeleževal različnih delavnic in predavanj na temo dramskega pisanja. »Delavnica mi je bila zelo všeč, ker nam je uspelo vzpostaviti neko varno okolje, v katerem smo se ukvarjali izključno s pisanjem. Ob tem sem sam dobil še en drugačen mentorski pristop, kar mi je odprlo nove smeri.«

Rezultat delavnic bodo štiri enodejanke, v katerih se avtorji ukvarjajo z različnimi temami, od vprašanj na temo vrednot in odnosov v družini in družbi o interesih mladih do razmislekov o posledicah preobremenitve okolja. Bralne uprizoritve besedil bodo v sodelovanju s KUD Krik v maju, dotlej pa imajo novi mladi avtorji še nekaj časa svoje enodejanke dodatno izpiliti in pri tem uporabiti vse znanje in izkušnje, ki so jih pridobili na delavnici.