Bodite pozorni, klopi so že aktivni

Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Lani je bilo na Gorenjskem prijavljenih 41 primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) in kar 1002 primera lymske borelioze. Najučinkovitejša preventiva proti KME je cepljenje, a se redno cepi le okrog sedem odstotkov prebivalstva.

Kranj – Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni, pojasnjuje Kristina Orožen, dr. med., specialistka za javno zdravje, iz kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Aktivnost klopov je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.« Lani je bilo na Gorenjskem prijavljenih 41 primerov KME in kar 1002 primera lymske borelioze. »Najvišja prijavna incidenčna stopnja (število prijavljenih primerov na sto tisoč prebivalcev) za KME je bila zabeležena na območju Upravne enote (UE) Škofja Loka, najnižja pa na območju UE Jesenice. Najvišja incidenčna stopnja lymske borelioze je bila prav tako zabeležena v UE Škofja Loka, najnižja v UE Tržič,« je dejala Orožnova.

Najučinkovitejša preventiva proti KME je cepljenje, medtem ko za lymsko boreliozo cepiva (še) ni. Trenutna cena cepljenja proti KME v ambulanti kranjske območne enote NIJZ znaša 35 evrov na odmerek za odrasle in 33 evrov na odmerek za otroke. Osnovno cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov, kasneje so potrebni poživitveni odmerki na tri oziroma pet let. »Cepljenje svetujemo vsem osebam, starejšim od enega leta, ki se v času aktivnosti klopov zadržujejo v naravi,« je poudarila sogovornica, obenem pa opozorila, da je delež cepljenih proti KME v Sloveniji zelo nizek: »Raziskava na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije iz leta 2014 kaže, da je bilo v Sloveniji 15 odstotkov prebivalcev, starih 15 let ali več, že kdaj cepljenih proti KME. Glede na poročila o izvajanju cepljenja pa se ocenjuje, da se redno cepi le okrog sedem odstotkov prebivalstva.«

Človek dobi klopa, ko oplazi na primer grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo, kot svetujejo na NIJZ. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.