Plečnik: živeti za popolnost

»Predvsem je bil izjemen umetniški talent, ki ga je zaradi srečnih okoliščin zmogel prignati do popolnega umetniškega mojstrstva. Najprej se je pri tem izkazala njegova družina, ki je v najbolj občutljivem trenutku v njegovem življenju znala trdno stati ob njem, da je našel pot na dunajsko akademijo za likovno umetnost ter do arhitekta in učitelja Otta Wagnerja. 'On je vstavil os mojega življenja,' je pozneje zapisal v pismu prijatelju Castellitzu. Njegovo umetniško zorenje je potekalo na Dunaju, ki je bil že tedaj velemesto in merilo za kakovost vsakršnega umetniškega ustvarjanja. Že kmalu po končanju šolanja in obisku Italije je postal velik v iskanju izgubljenega čuta za popolnost. Odkritje pomena klasične antike in njenih novoveških evropskih naslednic renesanse in baroka je bilo ključno. Iz tega je v nasprotju z večino sočasnih ustvarjalcev, posebno arhitektov, ponovno utrdil status umetnika arhitekta in nasprotoval prevladujoči inženirski miselnosti v arhitekturi. Le na ta način je lahko ohranil arhitekturo za mogoče zavetje za poetičnost tako v oblikovanju prostora kot v oblikovanju predmetov. / Kot zrel arhitekt je bil popolnoma predan svojemu umetniškemu poklicu in veri v pravost svoje poti. To je mogoče hitro uvideti tako v drznih, suverenih poklicnih odločitvah v razponu najrazličnejših nalog od urbanizma, mimo posamičnih arhitektur do najmanjših predmetov in tiskov kot v suverenem odnosu do svetovne arhitekturne dediščine. S svojim obsežnim opusom je pri Slovencih po eni strani zapolnil primanjkljaj v klasični in sploh zgodovinski arhitekturi, po drugi pa obudil čut za monumentalnost in sploh za veliko merilo, ki pritiče zlasti prestolnicam. S tem je položil dovolj velik in zdrav temelj za to, da se morejo Slovenci kot narod poistiti s svojim prostorom in njegovo kulturo ter se sproščeno ozreti v razvoj umetnosti in kulture, za kar je bil sam najboljši zgled iskanja najrazličnejših ustvarjalnih možnosti …« (Str. 11)

V novejšem času smo dočakali veliko novih del o arhitektu Jožetu Plečniku. Ta, iz katere je gornji odlomek, pa je po mojem od vseh knjig najbolj berljiva. Njen avtor je umetnostni zgodovinar Peter Krečič (roj. 1947), ki je bil kar 37 let kustos in direktor Arhitekturnega muzeja v Ljubljani. Svoje prvo delo o Plečniku je objavil že 1975, pozneje še celo vrsto, ta pa je povzetek vsega. Je lepo berljiva biografija, v kateri se vidi, da jo je pisal avtor, ki ni le vešč pisanja, ampak pozna tudi stroko portretiranca. Plečnikovo življenje in delo v enem.