Naša podzavest

Tako kot različno dojemamo sebe in druge, kot različno razlagamo iste dogodke, tako tudi nismo enotni, ali ima naša podzavest kakšen vpliv na naše življenje. Že stari Grki so domnevali, da je v človeku nekaj nepoznanega, kar vpliva na njegove odločitve in na njegovo vedenje. Mnogo kasneje je prišel Freud in povedal, da ima vsak človek svojo podzavest, ki je posledica njegovih preteklih dogodkov. Predvsem tistih, ki so povzročili hude trenutke in ki se jih posameznik ne želi spominjati.

S pojmom 'zavestno' opredeljujemo tisto, česar se zavedamo – kar govorimo, slišimo, vidimo, otipamo, naše vedenje … tisto, o čemer menimo, da lahko sami odločamo. In za ta način dojemanja sebe smo pripravljeni prevzeti odgovornosti. Rečemo: kakor si boš postlal, tako boš ležal, ali kar si izbral, to imaš; ali kar si sejal, to boš žel. In vsak razumen človek se potrudi, da bo udobno ležal, da bo nekaj imel, da bo dobro žel. Kljub trudu pa se nam naši računi pogosto ne izidejo.

Kaj je tisto, kar vpliva na nas? Takoj moramo zapisati, da nimamo točnega in dokončnega odgovora. Od nekdaj se človek želi dokopati do odgovorov za srečno življenje. Do sedaj nam jih še ni uspelo dobiti. Zdi se, da je življenje pogosto nepošteno do nas. Kaj je tisto, kar nam greni življenje? Freud je jasno zapisal, da ima podzavest za človeka ključno vlogo v življenju in pri doživljanju sreče. Danes vemo še nekaj več – vemo, da te naše podzavesti ne moremo upravljati samo z razumom. Človek ni samo razumsko bitje. Je tudi, ali celo predvsem, čustveno, duhovno, telesno bitje. Z razumom upravljamo zavest, zavest pa ima manjšinski vpliv na naše življenje. To sicer malo težko dojamemo. Zakaj? Ker predvsem slavimo dosežke razuma – strahotni razvoj tehnologije, ki nam je olajšala vsakdanjik, občudujemo avtomobile, letala, medicino, ki zdravi telo, mediji se osredotočajo na zunanjost … Danes ne trpimo zaradi materialnega pomanjkanja in tistega, kar vidimo, primemo – ne trpimo zaradi razuma, ki se nam zdi vsemogočen. Kaj in kako vpliva na nas? Zakaj ne moremo sebe urediti le z razumom? Ali si res ne moremo pomagati le z razumom? Verjetno ima tu ključno vlogo naša podzavest, ki je ne ljubimo. Drugače lahko zapišemo, da je to notranji svet, ki ga stalno odrivamo od sebe.

Razumski vstop v podzavest, stik z vsebinami naše podzavesti, je na začetku zelo nenavaden, nepričakovan, neznan, šokanten. Ljudje opisujejo svoj neznani svet zelo različno. Nekateri ga vidijo v barvah, drugi ga slišijo, tretji opazijo posamezne predmete čudnih oblik, spet drugi ga samo tako čudno čutijo, da ni besed, eni ga opisujejo s posameznimi simboli npr. živali in živalce, temna stran zemlje, četrti pripovedujejo o neznanem sprehodu po neznanem terenu, nekdo pove, da se giblje v drugem vesolju … Večina ljudi se tega ustraši, nekateri imajo pogum in začnejo raziskovati. Tako kot pisec te kolumne.