Učenje, vaja in za posladek tekma

Ob mednarodnem zimskem taboru podčastnikov Nata in Partnerstva za mir so v Biatlonskem centru na Pokljuki pripravili še zaključno tekmovanje, na katerem so udeleženci tabora lahko preizkusili novo pridobljeno znanje.

Pokljuka – Na Pokljuki se je minuli teden odvijal mednarodni zimski tabor podčastnikov Nata in Partnerstva za mir, ki se ga je udeležilo 23 podčastnikov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Severne Makedonije, Slovaške, Francije, Srbije, ZDA in Slovenije, ter podčastniki vrhovnega poveljstva zavezniških sil v Evropi in združenih poveljstev Nata.

V sklopu tabora so se seznanili z veščinami zimskega gibanja v gorah in gorskega bojevanja, spoznali vojaško dediščino Slovenije ter z gostujočimi predavatelji spoznali tudi podčastniške zbore sodelujočih vojska. Pri pripravi tabora in tekmovanja je poleg 132. gorskega polka sodeloval tudi Nato center odličnosti za gorsko bojevanje Slovenske vojske, kjer tabor podpirajo vse od začetka. »Letos ima polk dovolj sredstev in opreme, tako smo prvič tabor podprli samo z opremo. Center ima štiri oddelke, današnje dogajanje pa je le eden od majhnih sestavnih delov našega delovanja. Ne nazadnje smo pa tudi vojaki Slovenske vojske, z veseljem živimo z gorskim polkom, današnje dogajanje pa je tudi preizkus veščin, ki jih učimo,« je dejal višji štabni vodnik Marko Pogorevc s centra odličnost za gorsko bojevanje. Kot je dodal praporščak Iztok Racman, polkovni podčastnik 132. gorskega polka in vodja izvedbe tabora: »V sklopu tekmovanja se preizkusijo v veščinah patruljnega teka, torej metu bombe, streljanju in plazenju ter seveda teku. V sklopu tabora smo izvedli spuščanje po vrvi, predstavili veščine gibanja po zasneženem terenu, postavljanje bivaka, igluja, pokazali, kako poteka preživetje v zimskih razmerah, iskali ponesrečenca v plazovih, velik poudarek pa smo dali premikanju na smučeh.« Pomemben del tovrstnega izobraževanja je spoznavanje načinov delovanja partnerskih vojska, kar olajša sodelovanje na skupnih misijah, je še pojasnil Racman. »Če se srečujemo na takšnih dogodkih, nam to olajša sodelovanje, saj se bomo s posamezniki zagotovo srečali v Libanonu, Latviji, tako nam je v veliko pomoč, če se poznamo že prej, tako je lažje navezati stike, tudi komunikacijsko je lažje, saj tako udeleženci vidijo, da ni ovira, če vsi ne govorimo istega jezika in nosimo drugačne uniforme.«