Pet minut do dvanajstih

V petek so nas mladi po celem svetu opozorili, naj skrb za okolje vzamemo resno, da bi čist zrak in pitno vodo radi uživali tudi oni. Upam, da ni veliko ljudi, ki še vedno mislijo, da je vsa skrb okrog okolja pretirana in da so vsi izpusti in smeti, ki jih človek spusti v zrak in vodo, nekaj normalnega. Situacijo smo v zadnjih 150 letih povzročili ljudje in od nas terja zmanjšanje udobja. Z mladimi se veliko ukvarjamo in pogovarjamo, na koncu pa je edino, kar zaleže, oster ukrep, ki nas običajno udari po žepu. Dolgoročni ukrep je vzgoja in sprememba navad, ki jih živimo v družini, v šoli, v službah in povsod, kjer smo.

Daleč največ k izpustom toplogrednih plinov prispeva letalski promet, sledi cestni promet in vzreja živali. V drugi skupini spremenjenih navad, ki prispevajo k zmanjšanim izpustom toplogrednih plinov, so oskrba z obnovljivimi viri energije, dobra izolacija stavb, pravilno ločevanje odpadkov, v tretjo skupino pa spada uporaba LED-svetilk, izključitev elektronskih naprav, kadar niso v uporabi, pranje perila pri nizkih temperaturah (do 40 °C) in saditev dreves. Podatke je pripravila nevladna organizacija Umanotera, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem.

Z mladimi se veliko pogovarjamo o tem in najprej smo debatirali o letalskem prevozu. Letalo je danes mnogokrat cenejše kot vlak ali avtobus. Samo pomislite, kako pogosto potujete po svetu in kaj je razlog. Je to nujna pot, služba ali luksuz? Ste ponosni, ker si lahko privoščite in potujete, kot so včasih le bogataši, danes pa gre lahko vsak, kdor se odloči? Lastnik brniškega letališča je tujec in njemu je pomemben dobiček, pred domačini se hvali z delovnimi mesti, onesnaževanje pa ostane pri nas. Bi se torej odpovedali nepotrebnemu letu z letalom, potovanju v eksotične dežele in bi uporabili denimo avtobus, vlak ali bi se podali na pot celo s kolesom ali kar peš? Ah, ta je pa že malo huda, boste rekli. Mladi pravijo, da potujejo, ker želijo postati bolj razgledani. Celega sveta ne bomo nikoli odkrili, zakaj pa dejansko potujemo, se vpraša vsak sam. Je to postala naša navada, način preživljanja prostega časa, objavljanje lepih slik na socialnih omrežjih? Kako podrobno se poglobim v tujo deželo in ljudi, jo sploh želim spoznati izven restavracij, hotelov in nakupovalnih središč?

Meni potovanje z letalom ni prav nič več prijetno niti udobno. Letališča so kot mravljišča. Človek se vpraša, je to sploh še ljudem podobno. Hrup, gneča, nadzor in pregledovanje, kontrola. Je to res napreden civiliziran svet in človek ali je razkazovanje moči ali strahu, ko te takoj na carini lahko pregleda do zob oborožen vojak?

Norveški dijaki so imeli izmenjavo s šolo v Španiji. Učiteljica je predlagala, da bi namesto letala uporabili vlak – potovali bi dva dni, morali bi prespati. Ker so šola s takšno usmeritvijo, bi s tem mlade ozaveščali o drugačni možnosti potovanja. Ni bila uspešna. Kaj pa mi? (se nadaljuje)