Evropa najboljši kraj za življenje
Škofjeloška Lions in Rotary klub sta gostila vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča.
Škofja Loka – V času, ko se v Evropski uniji srečujemo z najrazličnejšimi težavami, med njimi tudi trenutno aktualnim brexitom, je to skupnost ocenil kot najboljši kraj za življenje. Temu v prid govorijo blaginja, vladavina prava, dosežene pravice, zaščita manjšin. Gospodarstvo Evrope predstavlja četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda. Poleg ostalih vrednot to skupnost odlikuje tudi solidarnost navznoter in navzven. Od sto milijard vredne humanitarne pomoči v svetu je EU daje več kot dve tretjini.
Šibka plat EU je njena razdrobljenost, ki se najbolj kaže na področju obrambe in kot neenotni sistem davkov, zaradi česar je ta skupnost tudi bolj občutljiva za vse, kar se dogaja v svetu, je dejal govornik. Glede splošnega prepričanja, da veliko nevarnost predstavlja pojav terorizma, pa Stančič meni, da je Evropa v enem najvarnejših obdobij v zadnjih desetletjih, Slovenija pa sploh velja za eno najvarnejših držav. V Sloveniji se dostikrat sprašujemo, kaj sploh imamo od tega, da smo del Evropske unije. Če drugega ne, to pomeni vsaj dostop na petstomilijonski trg, razmišljajo gostitelji. V prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje od leta 2021 do 2027 bo na voljo 900 milijard evrov, v proračunu pa nameravajo dati največji poudarek spodbujanju raziskav, programov za mlade in za podjetnike, kontroli na zunanjih mejah. Še naprej bo tretjina denarja namenjena za kohezijo, torej za odpravljanje razvojnih razlik med regijami EU, tretjina pa za skupno kmetijsko politiko. Slovenija je doslej dobila iz evropskih kohezijskih sredstev 4,5 milijarde evrov, v prihodnje jih bo 3,5 milijarde, kajti v tem obdobju smo se razvili in odpravili razvojne razlike, še vedno pa bo dobila več, kot vplačuje v evropski proračun, še dodaja Stančič. Sicer pa od 600 do 700 tisoč prebivalcev Slovenije pije vodo iz vodovodov, obnovljenih iz kohezijskih sredstev, je prednost članstva v EU za Slovenijo ilustriral Zoran Stančič.
Ko govori o stanju v Sloveniji, pa gost v ospredje postavlja reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema, področje dolgotrajne oskrbe, vzpostavljanje podjetništvu prijaznega okolja in področje investicij. Med problemi pa navaja tudi odnos Slovenije do EU, ki ga nekako nismo ponotranjili. Imamo vtis, da nam je zakonodaja iz EU vsiljena, toda po Stančičevih besedah ima Slovenija prek osmih poslancev možnost vpliva na tisto, kar je sprejeto na evropski ravni. Instrumentov, ki so nam na voljo, pogosto ne izkoristimo, poleg tega še doma pogosto zapletemo stvari in se pri tem sklicujemo na Bruselj. Stančič poudarja, da je evropska politika notranja politika in da se je treba v procese odločanja vključiti dovolj zgodaj, od interesnih združenj do nacionalnih parlamentov.
Spregovoril je tudi o pomenu letošnjih volitev v Evropski parlament. Doslej je bil v EU prevladujoč glas povezovanja, zdaj pa se Evropa sooča z rastjo populizma, ki išče bližnjice pri kompleksnih izzivih. Obramba in varnost Evrope sta pomembna izziva za prihodnost EU, prav tako zmanjševanje socialnih razlik, ki smo jim zdaj priča med državami v EU različnih hitrosti.