Bohinjski hoteli Damianu Merlaku
Propadajoče bohinjske hotele, ki so predstavljali dolgoletni nerešljiv gordijski vozel in coklo bohinjskemu turizmu, je od Zmaga Pačnika odkupil kriptomilijonar Damian Merlak.
Bohinj – Bohinjskemu turizmu, ki že več let podira rekorde, se, kot kaže, obeta tudi rešitev največje težave – propadajočih hotelov nekdanjega podjetja Alpinum. Potem ko je že lani Ljubljanska nadškofija s svojim podjetjem odkupila hotela Bellevue in Pod Voglom, ki sta bila v lasti propadlega Seawaya oziroma Japca Jakopina, je minuli konec tedna odjeknila tudi vest, da je preostale hotele, ki so bili v lasti družine Pačnik, odkupil kriptomilijonar, nekdanji lastnik kriptoborze Bitstamp Damian Merlak.
Spomnimo: podjetje Alpinum je država leta 2002 poceni prodala družini Pačnik, ki pa hotelov ni upravljala, temveč jih je dala v najem, vanje pa ni vlagala, tako se je začel propad nekdaj elitnih hotelov na čelu s prepoznavnim Zlatorogom s 43 sobami, ki je že od leta 2011 opuščen, zrušila se je streha bazena, hotel pa je tudi popolnoma izropan.
Skupaj z Zlatorogom je Merlak odkupil tudi hotel Bohinj v Ribčevem Lazu z dvajsetimi sobami in 34 suitami, aparthotel Bohinj v Stari Fužini s 27 apartmaji in Ski hotel Vogel z 28 sobami in izjemno lokacijo neposredno ob smučišču, na pečini z razgledom na jezero in Julijske Alpe s Triglavom.
Merlak naj bi načrtoval ureditev in zagon hotelov, medtem ko bo tiste z najemniki pustil dosedanjim najemnikom. Največji zalogaj pričakuje v hotelu Zlatorog, predvsem zaradi katastrofalnega stanja in zastarelosti za današnje turistične standarde. Kdaj bi lahko hotel znova zaživel, pa si ni upal napovedati, saj pripravljajo različne možnosti rešitev. Morebitni zapleti z birokracijo pa bi obnovo lahko podaljšali.
Kupnina za hotele naj bi po poročanju Financ znašala 8,4 milijona evrov, kar je precej manj, kot je pred leti pričakoval Pačnik, ko je hotele prek nepremičninskih agencij ponudil v prodajo, tedaj pa je samo za že takrat uničeni Zlatorog pričakoval nekaj več kot sedem milijonov evrov.
Kot je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, so rešitve veseli in novemu lastniku ponujajo roko sodelovanja z vsemi izkušnjami, ki jih bohinjski turizem ima: »V teh letih je kljub propadanju hotelov Bohinj beležil rekordno rast, lani s kar 660 tisoč nočitvami. Imamo vizijo trajnostnega turizma, sonaravnega turizma na trdnih temeljih, z blagovno znamko Bohinjsko, festivalom alpskega cvetja, zgrajenih brez teh kapacitet. Zavedamo se težav zimske sezone, zato smo pristopili k akcijskemu načrtu. Predvsem si želimo čim prej stopiti v stik z novim lastnikom in smo povsem pripravljeni na sodelovanje z njim na celi poti, saj ga čakata dve bitki, najprej pri obnovi, potem pa še na trgu. Želimo si skupaj z njimi ustvariti trden hotelski temelj in upam, da se bo našla volja prisluhniti in poslušati, saj v sodelovanju lahko že takoj pridobijo prednost.«