Stavba Šeširja na Spodnjem trgu je bila lani prodana, letos so prodali tudi stroje. / Foto: Tina Dokl

Izgubljamo kulturno dediščino?

S stečajem tovarne Šešir Škofja Loka izgublja pomemben del kulturne dediščine. Stroje iz tovarne je zdaj kupilo kitajsko podjetje in pobuda, naj se odkupi najpomembnejši del strojno-tehnološke linije ter se in situ predstavi v prostorih nekdanje tovarne, ni uspela.

Škofja Loka – Občina Škofja Loka si je prizadevala pridobiti najstarejši del tovarne klobukov Šešir za ureditev muzejske in rokodelske delavnice, kamor bi vključili tudi prikaz vseh faz izdelovanja klobukov. V delu nekdanje tovarne so lansko poletje odprli kreativni center Kreativnice, ki združuje predstavitev dediščine tekstilnih podjetij s sodobnim ustvarjanjem lokalnih tekstilnih ustvarjalcev. »Občina Škofja Loka se je v prizadevanju za ohranitev tehnične dediščine nekdanje tovarne Šešir obrnila na pristojni strokovni instituciji, Tehniški muzej Slovenije iz Bistre in Loški muzej, ki sta že odkupila manjši del inventarja tovarne. Na Tehniški muzej Slovenije pa smo se tudi obrnili s pobudo, da kot pristojna državna institucija za tehnično dediščino odkupi najpomembnejše strojno-tehnološke linije in jih in situ predstavi v prostorih nekdanje tovarne Šešir,« so nam na vprašanje o poskusih ohranjanja industrijske dediščine nekdanjega Šeširja odgovorili na Občini Škofja Loka.

Toda Šeširjeve stroje je zdaj kupil kitajski kupec in jih bo do konca marca odpeljal na Kitajsko, nam je potrdil stečajni upravitelj Dušan Taljat in pojasnil, kako je vse potekalo: »Stečajni dolžnik je sestavil paket strojne opreme kot funkcionalne enote in za ta paket izvedel postopek prodaje na način nezavezujočega zbiranja ponudb. V tem postopku je bila prejeta samo ena ponudba za nakup celega paketa. S ponudnikom je bila po opravljenih pogajanjih sklenjena pogodba o prodaji, h kateri je decembra lani podalo soglasje sodišče.« Za Šeširjevo premoženje (sklop kot funkcionalna celota) nikoli ni bila podana nobena ponudba slovenskega ponudnika, nekaj posamičnih eksponatov so odkupili muzeji. »Občina Škofja Loka je nekaj časa izražala interes oziroma namero, da bi se v manjšem objektu ob reki Sori uredila zbirka stvari, na podlagi katerih bi lahko prikazovali proizvodni proces izdelave klobukov, vendar jasno in konkretno tega interesa nikoli niso izrazili v taki obliki, da bi bilo mogoče računati, da so resni interesenti za nakup,« dodaja Taljat.

Poskusi ohranitve Šeširjeve dediščine so vendarle bili. Iz Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), ki je po zakonu pooblaščen za izvajanje javne službe za področje tehniške dediščine, so nam pojasnili: »Leta 2017 smo samoiniciativno (v sodelovanju s stečajnim upraviteljem tovarne Šešir) opravili ogled prostorov, naprav in izdelkov, proučili ohranjeno gradivo in ga v skladu s stroko evidentirali. Evidentirano gradivo je dokumentirano v muzejski podatkovni zbirki. Loški muzej je leta 2018 zaprosil TMS za mnenje glede rešitve problematike dediščine tovarne Šešir. TMS je v dopisu avgusta 2018 podprl ohranitev tovarne in situ, saj bi tako najbolj celovito ohranili industrijsko dediščino tovarne. Glede pobude o odkupu proizvodne linije in predstavitvi in situ bi želeli pojasniti, da TMS kot javni zavod, ki ga je ustanovila država, sam za odkupe večjih vrednosti nima sredstev. Sredstva za odkupe muzejskega gradiva lahko pridobi na podlagi vsakoletnih razpisov ministrstva za kulturo, ki pa so omejena. Za vse odkupljeno gradivo je treba razpolagati s primernimi prostori in jamčiti za hrambo v skladu z načeli stroke. Večina gradiva, ki ga pridobimo, je na podlagi donacij posameznikov in podjetij. V primeru industrijske dediščine kot posledice zaprtja proizvodnih obratov TMS sam torej nikakor ne more niti zbirati niti hraniti vseh strojev izdelkov in opreme neke tovarne, zlasti če gre za večje predmete, kaj šele kupovati ter postavljati muzeje v nekdanjih tovarnah. V takšnih primerih kustosi zato opravijo evidentiranje na terenu z namenom, da se ohrani čim več podatkov, fotografij, dokumentov o dediščini. Vsekakor pa lahko s strokovnim mnenjem TMS podkrepi pobude za ohranjanje dediščine na terenu.«

V reševanje tehnične dediščine se je vključil tudi domači muzej. »Z delovanjem tovarne Šešir smo se v Loškem muzeju ukvarjali v sklopu razstavnega projekta gorenjskih muzejev Naše tovarne, naš ponos. Tovarna je predstavljena v okviru naše stalne zbirke o klobučarstvu, v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2016 pa smo organizirali tudi javni pogovor s takratnim direktorjem Mirom Pinteričem. Tudi po stečaju Šeširja smo spremljali situacijo, se odzvali na pobude civilne družbe ter podali pobudo za ohranitev tovarne Šešir in situ Tehniškemu muzeju Slovenije in na Ministrstvo za kulturo, saj problematika presega lokalno raven. Na naš muzej sta pred kratkim pobudo za zaščito in ohranitev industrijske dediščine tovarne Šešir naslovili tudi Jana Jocif in Alenka Dolenc, ki smo jo seveda podprli,« nam pojasnijo v Loškem muzeju. »Po predlogu etnologinje Mojce Šifrer Bulovec smo konec leta 2017 odkupili tudi nekaj drobnega inventarja za svojo zbirko, kolikor je bilo možno v okvirih našega financiranja. Odvisni smo namreč od financiranja ustanovitelja in Ministrstva za kulturo, ki nam tudi zagotavljata sredstva za odkupe predmetov kulturne dediščine in umetnin. Nakup strojev in vse, kar sledi, presega finančne in kadrovske zmožnosti Loškega muzeja, zato smo se tudi obrnili s pobudo za skupno akcijo na Tehniški muzej Slovenije. Seveda pa je Loški muzej pripravljen sodelovati pri nadaljnjem reševanju tehnične dediščine v okviru svojih zmožnosti.«