Ali so naši šolarji res preobremenjeni

Za boljšo šolo (9)

Zadnja leta, zlasti pa te dni po peticiji več kot dvajset tisoč staršev, se v našem šolskem prostoru veliko govori o preobremenjenosti učencev. Šola in starši obtožujejo drug drugega, kdo je povzročitelj pretirane obremenitve otrok, stroka pa se postavi zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Oprijemljivih podatkov o dejanski obremenjenosti otrok nimamo. Delni odgovor lahko najdemo v mednarodnih raziskavah, ki sicer v prvi vrsti preverjajo znanje naših šolarjev (PISA, TIMSS 2015), vprašajo pa jih tudi po njihovem odnosu do šole. Odgovori kažejo, da naši učenci v veliki večini nimajo pozitivnega odnosa do šole in učiteljev, saj le slabih sedem odstotkov osmošolcev z veseljem hodi v šolo, medtem ko to velja za štirideset odstotkov njihovih tujih vrstnikov. Le dvajset odstotkov osmošolcev pravi, da se v šoli veliko naučijo, v drugih državah tako meni skoraj šestdeset odstotkov osmošolcev. Tudi v slovenski raziskavi Unicefa o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem (2017) lahko preberemo, da kar 76 odstotkov otrok ne hodi z veseljem v šolo in le malenkost manj jih meni, da šola ni preveč zanimiva. Tudi podatki v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji HBSC 2014 niso spodbudni – šola je všeč le tridesetim odstotkom otrok in skoraj polovica otrok se v šoli počuti zelo obremenjene. Mednarodne primerjave pa kažejo, da slovenska šola po predmetih in urah pouka ni med najbolj obremenjujočimi. Zakaj se torej naši šolarji počutijo tako obremenjene s šolo in domačim delom? Če pogledamo nekaj primerov vsakdanje šolske prakse, je šola za otroke lahko celodnevna služba in so učenci upravičeno utrujeni. Nekateri pridejo v šolo v jutranje varstvo že malo po šesti uri in so v podaljšanem bivanju skoraj do pete ure popoldne. Vmes so ves čas vodeni, usmerjani in nadzorovani, ker jim mora šola zagotoviti varnost. Učenci imajo tedensko od 22 do 30 ur pouka. Zaradi pestrega predmetnika in izbirnih predmetov so v šoli lahko do sredine popoldneva. Potem pa jih starši odpeljejo še v glasbeno šolo in na treninge. Veliko otrok pride domov šele zvečer. Sledi pisanje domače naloge in učenje za naslednji dan, če hočejo imeti dobre ocene in biti uspešni. Ocene so za zdaj edino merilo uspešnosti.

Učence lahko obremenjujejo preveč natrpani učni načrti, dolgočasen pouk, prevelika količina domače naloge, učenje faktografskih podatkov, veliko število popoldanskih interesnih dejavnosti, stalno hitenje in priganjanje odraslih ter prevelika pričakovanja staršev. Zagotovo na otroke slabo vpliva tudi splošna družbena klima, nezadovoljstvo in kritiziranje, da je pri nas vse narobe, še zlasti šola. Tudi občutek utrujenosti je zelo subjektiven in v veliki meri odvisen od tega, s kakšnim veseljem in predanostjo opravljamo svoje delo. Če odrasli že v ponedeljek vzdihujemo, kdaj bo petek in konec tedna, ne moremo pričakovati, da bodo naši otroci in naši učenci z veseljem opravljali svoje delovne in učne obveznosti. Eden od receptov proti utrujenosti naših šolarjev je zagotovo odločitev vseh učiteljev, da bodo pripravljali res zanimiv in aktiven pouk, da se bodo otroci čim več naučili že v šoli in bo manj domačega dela. Starši pa naj svojim otrokom pokažejo, da sta delo in znanje veliki vrednoti, da se tudi sami ves čas učijo in z veseljem opravljajo svoje delo.

Najprej pa vprašajmo otroke, kakšno šolo si želijo. Oni to zelo dobro vedo in bodo iskreno povedali.