Najstarejša restavracija
Tisoč sedemsto … petindvajseto leto … V Benetkah se je rodil Giacomo Casanova, v radeški papirnici so izdelali prvi papir, v Ljubljani so v svilarskih manufakturah izdelovali že prve svilene nogavice, vdova Petra Velikega je postala 1725 Katarina I., ruska carica … Leta 1725 je po virih nastala tudi prva evropska restavracija. Če kdo misli, da je bilo to v Parizu ali Londonu, se moti … Sobrino de Botín je po Guinessovi knjigi rekordov prva restavracija v Evropi. Od leta 1725 deluje na istem mestu, brez prestanka, vodijo jo potomci ustanoviteljev …
Sobrino de Botín pomeni Botínov nečak.
Leta 1725 je Francoz Jaques Botín s svojo špansko ženo, doma iz pokrajine Asturija, odprl gostilno. Ker nista imela otrok, je gostilno prevzel ženin nečak in gostilna se je začela imenovati po njem.
Restavracija je pravcati etnografski in etnološki biser, znana je bila že prej po tradicionalnih jedeh, jagenjčkih, odojkih, tudi morskih dobrotah in slastnih sladicah – in jedilniki se niso kaj prida spremenili. Še vedno imajo peč na drva, eno kurijo tudi s premogom, seveda pa je najti v kuhinji tudi sodobne pripomočke. Najbolj priljubljen del restavracije, ki se sicer razteza čez štiri nadstropja, je v obokani kleti, ob kateri je tudi vinska klet z arhivskimi vini znamke Rioja. Pujske tako kot nekdaj dobivajo iz Segovie, jagenjčke pa iz Burgosa. Poslastica so tudi telečji fileji.
V prostorih so še vedno stare slikovite ploščice.
Osemnajsto stoletje je v okolico današnje restavracije pripeljalo vrsto obrtnikov, suknarjev, čevljarjev, tkalcev, kovačev, medeninarjev in drugih in okolica se je razvijala … Sobríno de Botín ni daleč od Plaze Mayor, v njem pa najdemo svet v malem. Seveda je treba sedež v restavraciji po navadi rezervirati.
V 19. stoletju, takrat je bila današnja restavracija še gostišče, je družina spodnje nadstropje posodobila, danes pa še vedno velja trditev: »Tisto, kar je najpomembnejše, je, da je gost res zadovoljen. Če nas gostje sprejemajo takšne, kakršni smo, preprosti, brez pridiha luksuza, a z najboljšim, kar premoremo, je to zame dovolj!« pravi zdajšnji gospodar.
Restavracijo Sobrino de Botín je večkrat najti tudi v španski književnosti. Med tujimi, ki so velikokrat obiskali staro, starinsko, nadvse privlačno restavracijo, je bil tudi nobelovec Ernest Hemingway. V njegovem delu Fiesta je imenitno opisana.
Kastiljska česnova juha – Sopa de Ajo Castellano
Za 4 osebe potrebujemo: 4 majhne žemljice, stare dan ali dva, 50 g slanine, 4 jajca, 3 stroke česna, pol žličke sladke paprike, lahko tudi ščep čilija, 4 žlice oljčnega olja, sol, 4 skodelice juhe.
Česen grobo narežemo. V posodo stresemo slanino in česen in ju zlato prepražimo, posujemo s papriko ter poberemo iz posode. Na preostali maščobi popražimo na tenko narezane ploščke žemljic, dodamo pražen česen in slanino ter zalijemo z juho. Solimo. Kuhljamo še 15 minut, nato z juho napolnimo štiri lončene ognjevarne skledice. V vsako ubijemo jajce in damo skledice v ogreto pečico ali pod žar, da jajca zakrknejo, in takoj ponudimo!
Pa dober tek!