Kakovost je lahko pred ceno

Kakšno meso pristane na krožnikih vrtcev, šol, bolnišnic in domov starejših? V nekaterih javnih zavodih jim uspeva zagotavljati večinski delež mesa slovenskega porekla, drugje ne.

Kranj – Ob nedavni aferi s spornim poljskim govejim mesom se je odprlo tudi vprašanje o kakovosti mesa v naših javnih zavodih. Ne moremo posploševati, da sistem ne dopušča naročanja večjega deleža kakovostne in lokalno pridelane hrane, meni kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Po podatkih ministrstva dobra polovica javnih zavodov izbira hrano po kriteriju kakovosti pred kriterijem najnižje cene, obstajajo celo šole, ki naročijo več kot sedemdeset odstotkov lokalne hrane. Zakon o javnem naročanju iz leta 2016 je prinesel kar nekaj možnosti za upoštevaje kriterija kakovosti pred kriterijem najnižje cene, denimo sheme izbrana kakovost Slovenije, lani uveljavljena uredba o zelenem naročanju pa javne zavode celo zavezuje k upoštevanju kriterija 15 odstotkov ekoloških izdelkov in prav toliko iz shem kakovosti. Poleg tega je z namenom pridobivanja lokalnih ponudnikov iz postopka javnega naročanja možen izvzem posameznih sklopov živil do 80 tisoč evrov, če to ne presega petine skupne vrednosti. Stanje po mnenju minis­trice vseeno ni zadovoljivo, zato je že predlagala ustanovitev delovne skupine, ki bo pregledala možnosti za izboljšanje zakona.

Ravnateljica Kranjskih vrtcev Tea Dolinar ugotav­lja, da imajo »kar dobre možnosti zagotovitve večinskega deleža mesa slovenskega porekla«. Meso in mesne izdelke so prednostno vključili v deleža 15 odstotkov ekoloških živil in živil iz shem kakovosti. »Zavod iz sheme izbrana kakovost, ki potrjuje slovensko poreklo, uporablja več kot osemdeset odstotkov mesa (perutnina, teletina, govedina v celoti). Uporabljeni delež ekološkega mesa in mesnih izdelkov je okoli sedem odstotkov. Ostalo meso ni iz shem kakovosti,« je pojasnila Dolinarjeva. Dobavitelje so izbrali na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer je bilo razmerje med ceno in shemo kakovosti 70 : 30, kar je, tako ravnateljica, omogočalo izbor višje kakovostnih živil za sprejemljivo ceno. Kot pomanjkljivost je izpostavila slabše povezovanje lokalnih dobaviteljev z zadrugami, kar bi zavodom nudilo dostop do več lokalnih živil.

Vrtcu Bled meso, ki je v celoti slovenskega izvora, dobavlja Mesarija Mlinarič iz Lesc, pri perutninskem mesu, kjer je dobavitelj Perutnina Ptuj, pa je delež slovenskega mesa okoli 90-odstoten. »Čeprav je glavni kriterij pri izbiri dobavitelja cena, imamo v razpisni dokumentaciji natančno opisane tudi zahteve glede kvalitete,« je razložila ravnateljica Helena Ule in dodala, da jim pri pripravi razpisne dokumentacije pomaga tudi zunanji strokovnjak.

Ponekod zgolj manjši delež slovenskega mesa

OŠ Železniki meso naroča pri dobavitelju Pik As, ki jim dobavlja avstrijsko in hrvaško meso, mesne izdelke pa pri dobavitelju Mesarstvo Oblak, ki meso zanje dobavlja iz različnih držav, a ne iz Poljske, je povedal ravnatelj Franc Rant. »Ta dva dobavitelja nam ne dobavljata slovenskega mesa. Manjši delež ga naročamo sami.« Pri naročanju je eden od glavnih kriterijev cena, je dejal in dodal, da kvaliteto in izvor mesa sproti preverjajo na podlagi priloženih dokumentov. »Pogosto nas obiskuje tudi inšpektorica uprave za varno hrano, naročene pa imamo tudi redne preglede s strani inštituta za javno zdravje. Menim, da je to jamstvo, da otroci v šoli uživajo varno hrano.«

Za OŠ Franceta Prešerna Kranj hrano pripravlja kuhinja podjetja Sodexo v kliniki Golnik. »Meso se nabavlja pri Mesninah Štajerske, po izjavi dobavitelja je slovensko. Kriterij je kakovost za najbolj ugodno ceno, predpogoj pa, da je določen odstotek lokalnega mesa. Razpis to omogoča,« je dejal ravnatelj Aleš Žitnik. V Sodexu so razložili, da dajejo prednost domačim pridelovalcem in da sodelujejo le s slovenskimi dobavitelji: »Delež mesa slovenskega izvora se razlikuje od vrste mesa. Povprečje je odvisno od ponudbe oz. razpoložljivosti na trgu in znaša okoli osemdeset odstotkov. Dobavitelje izbiramo lokalno. Najpomembnejši kriteriji pri izbiri dobaviteljev so kakovost, certifikati, zanesljivost pri poslovanju, reference, logistika in cena.«

Imajo vpliv na kakovost

V jeseniški bolnišnici meso in mesne izdelke pridobivajo od treh glavnih dobaviteljev. Govedino jim dobavlja mesarstvo Ledas; od šestdeset do sedemdeset odstotkov je slovenskega porekla, ostalo pa iz Nemčije in Avstrije. Svinjino in goveje kosti naročajo pri mesarstvu Oblak, kjer jim v petdesetih odstotkih dobavljajo slovensko meso, preostalo pa je iz Nemčije in Španije. Piščančje meso je slovensko, puranje pa je iz Madžarske, oboje jim zagotavlja Perutnina Pivka. »Priprava razpisne dokumentacije nam omogoča ustrezno opredelitev lastnih zahtev glede kakovosti živil. Tako lahko neposredno vplivamo na kakovost ponujenih živil, kljub pravilom javnega naročanja, znotraj katerih smo dolžni izbrati najugodnejšega ponudnika,« ugotavljajo v jeseniški bolnišnici. Opozorili so tudi, da zna biti ponudba na lokalnem trgu nezadostna, kar je vodilni razlog, da tega mesa ne naročajo v večjem obsegu.

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj pa naroča meso pri Mesarstvu Oblak in Perutnini Ptuj. Poreklo mesa je avstrijsko, nemško in slovensko, delež slednjega je približno tretjinski. »Dobavitelja izbiramo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe ob upoštevanju naših zahtev. Pomemben kriterij je seveda tudi cena,« so razložili. Priložnost za izboljšanje vidijo pri izključitvi javnega naročanja živil iz zakona in kupovanje pri lokalnih pridelovalcih oz. zadrugah.

Slovensko meso bi dobavljali celo Izraelci

Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka meso naroča pri Loških mesninah, večji del je slovenskega izvora, dobavljeno meso (razen svinjine) je opremljen z znakom slovenska kakovost, je razložila direktorica Silva Košnjek: »Izbor dobave mesa delamo na podlagi javnega razpisa, v katerega vključimo kriterij izbrana kakovost in lastna klavnica. Pomanjkljivosti so v tem, da smo kot javni zavod vključeni v sistem javnega naročanja, v katerega se lokalni pridelovalci pogosto ne prijavljajo zaradi zahtevnosti postopkov.«

Domu starejših dr. Janka Benedika Radovljica meso dobavlja Mesarija Mlinarič. Govedina in svinjina sta v celoti slovenskega izvora, za predelavo v mesne izdelke pa uporabljajo večinoma slovensko meso in nekaj avstrijskega, so pojasnili v domu. Za perutnino imajo pogodbo s Perutnino Ptuj. »Vse piščančje meso je slovenskega porekla. So edino podjetje v Slovenji, ki skoraj v celoti pokriva tudi trg s slovenskim puranjim mesom,« so razložili v radovljiškem domu. Izpostavili so še problem sistema javnih naročil, in sicer da morajo glede na vrednost razpisanih živil objaviti javno naročilo tudi v uradnem listu EU. Tako so imeli celo povpraševanje dobavitelja iz Izraela. »Tudi pri izbiri dobavitelja za meso in mesne izdelke glavno vlogo igra cena. Z uvoženim mesom slabe kvalitete in nizkimi cenami iz izbora izrinejo zdravo konkurenco,« so še opozorili.