Večer z bogovi, telegram pa po polžje

Kako zelo mi je bila všeč nedavna objava prijatelja na Facebooku. V fotografski objektiv je pod Ženiklovcem (med Storžičem in Stegovnikom) ujel čudovit sončev zaton ter iskrivost in kontrast barv v belini snega. Žal mi je, da je občudovanje lepote – na posnetku ali v živo – pogosto tako kratkotrajno. Vsakdanji »kratki stiki« nas zakrempljajo bolj, kot bi si to v resnici želeli. Namesto da bi prevladala lepota trenutka dneva, me je ujezil počasni telegram Pošte Slovenije. Pa ne pridni poštarji na terenu, da ne bo pomote. Samo telegram z darilom sem v okolici Kranja na poštnem okencu oddala naslovniku na Goričko. Telegram potuje brezžično skoraj do cilja, si mislim, da s kolesom celotne poti pač ne. V mojem primeru tudi z vnaprej plačanim naročilom. Želela sem s telegramom polepšati dan jubilantu, sorodniku. Saj vem, kdo bo rekel, da je takšna oblika komuniciranja v tej tehnološki dobi že »passé«. Pa kaj, Pošta Slovenije telegrame še vedno prodaja, meni so všeč, ker so dovolj osebni. Res pa niso poceni.

Potovanje telegrama iz Kranja na Goričko ni bilo nič telegramsko, prav po polžje je potekalo. Poslan je bil z darilom (pošta k telegramu prodaja še razna darila) na petkovo zgodnje popoldne, dostavljen pa v ponedeljek, kot bi poslala navadno pošto. Učinek prijetnega presenečenja s telegramom, ki naj bi ga odlikovala ravno hitrost, je bil zamujen, ponedeljek je bil že vsakdanji delovni dan tudi za jubilanta. Dostavo sem želela na soboto, a so mi že pri poštnem okencu povedali, da to ne bo mogoče, zagotovili pa, da bo telegram dostavljen še istega dne do večera. To mi je bil sprejemljiv kompromis. V reklamacijski službi Pošte Slovenije so me kasneje hitro odpravili s pojasnilom, da njihova pogodbena pošta v dotični občini na Goričkem, ki naj bi telegram prevzela, dela po svojem urniku. Ne popoldne in ne v soboto. Prelaganje odgovornosti me ne zanima, zanima pa me, ali ima telegram sploh še svoj pravi namen.

Včasih kaj naročim na spletu (pošiljka je poslana iz Nemčije, sledljivost pošiljke je ves čas zagotovljena), pa ne gre tako počasi in ni tako drago, kot mi je hitrostni telegram zaračunala Pošta Slovenije – za zgolj iz enega v drugi konec Slovenije in – pozor! – v časovnici navadne pošiljke.

Večer z bogovi je ime fotografije izpod Ženiklovca v sončevem zatonu. Še enkrat si jo ogledam, da prijetneje zaključim dan. Na tem posnetku je vse tako kristalno jasno, čisto. Si lahko zamislite tak vsakdan? Kdaj pa že, seveda, a brez telegrama presenečenja, ki to ni bil.