Na zgodovini gradijo prihodnost
Na nedavni mednarodni strokovni konferenci v Innichenu, ki so jo pripravili ob 1250. obletnici prve omembe tega tirolskega mesta, tudi o Sorici in okoliških vaseh v zgornji Selški dolini, kamor so freisinški škofje v 13. stoletju naselili družine iz Innichena
V italijanskem Innichenu letos obeležujejo 1250-letnico tega južnotirolskega mesta, ki je prvič pisno omenjeno v darilni listini bavarskega vojvode Tasila III. iz leta 769. Ob jubileju se bodo vse leto vrstili različni dogodki (več na www.1250.bz.it), h katerim so povabljeni tudi prebivalci Sorice in predstavniki Občine Železniki. V podratitovških vaseh imajo namreč tirolske korenine; njihovi predniki izvirajo prav iz Innichena, od koder so freisinški škofje v 13. stoletju prebivalce zaradi krčenja ozemlja in viška populacije začeli naseljevati v Sorico in okolico. Soričanom je v zadnjih letih uspelo navezati tesnejše stike z Innichenom. Po starem običaju v kraj svojih prednikov znova redno nosijo daritveno svečo, tesnejše sodelovanje pa se je začelo po predlanskem uradnem obisku županje Innichena Rosmarie Burgmann v Železnikih in Sorici. Soričani so se tako razveselili tudi njenega vabila na nedavno tridnevno mednarodno zgodovinsko konferenco. V Innichenu jih je zastopal mag. Miha Markelj iz Železnikov, ki že vrsto let raziskuje tirolsko naselitev pod vrhove Ratitovca.
»Na konferenci so sodelovali najuglednejši profesorji in drugi strokovnjaki iz alpsko-jadranske regije: iz več tirolskih mest, Münchna, Celovca in tudi prof. dr. Peter Štih z Univerze v Ljubljani, ki je največji strokovnjak za srednjeveško zgodovino v Sloveniji,« je pojasnil Markelj. Dr. Štih je navzočim predstavil tudi izjemne ugotovitve Marklja o povezavah Innichena in Sorice. Doktorski študent na koprski fakulteti za humanistične študije je na podlagi urbarja in drugih listin ugotovil, da se je konec 13. stoletja, najverjetneje leta 1283, v Sorico preselilo prvih 22 družin iz Innichena, primarna naselitev pa je trajala do leta 1340. »Za selitev njihovih prednikov in Sorico so doslej vedeli le redki domačini v Innichenu, zato je bilo to eno osrednjih znanj, predanih na konferenci,« je prepričan Markelj, ki je do novih spoznanj prišel tudi v svoji doktorski nalogi, ki jo namerava zagovarjati spomladi. V njej se je osredotočil na razvoj posestne in populacijske strukture vse od naselitve prvih tirolskih družin na soriško ozemlje. Na osnovi naloge bo lahko kasneje s pomočjo urbarjev in metodološke osnove, ki jo je razvil, točno določil, katere tirolske družine so v 13. stoletju prišle v Sorico.
Na konferenci so prisluhnili tudi predstavitvi nove knjige uglednega zgodovinarja dr. Egona Kühenbacherja o njegovem domačem Innichenu. »Po konferenci smo se srečali z njim in je dejal, da je zelo vesel, da smo se odzvali na povabilo, saj meni, da so Soričani potomci najstarejših prebivalcev Innichena. To nam veliko pomeni,« je poudaril Markelj.
Predstavljena so bila tudi pomembna dognanja arheologov z univerze v Bolzanu, da je bila Pustriška dolina verjetno vselej naseljena, pa čeprav v darilni listini iz leta 769 piše, da je bila nenaseljena. »Tam je bila naselbina že v rimskem obdobju, nato naj bi zamrla in v srednjem veku oživela, a so najnovejše raziskave pokazale, da verjetno ni nikoli povsem izumrla. To pomeni, da je določene podatke iz listine treba jemati v širšem kontekstu,« je razložil Markelj in dodal, da je bila konferenca nadvse pomembna za poznavanje zgodovine tega območja. »Najpomembnejše pa je, da zgodovina ne ostane mrtva črka na papirju ali zaprašena v knjižnici, pač pa je nekaj, iz česar se lahko učimo in gradimo prihodnost,« je dejal. Zadovoljen je, da se tudi v Innichenu vse bolj zavedajo povezanosti s Soričani in da si želijo nadaljnjega sodelovanja. Tako je pričakovati, da bo delegacija iz Selške doline prisotna tudi na junijskem osrednjem dogodku ob 1250-letnici tega turistično zelo razvitega zgodovinskega mesta.