Kam nese Venezuelo?

»Kdo zares vodi revolucijo v Venezueli? Ljudstvo ali ZDA?« Tak je naslov enega boljših člankov o burnem dogajanju v tej državi. Mi pa si zaželimo, da to dogajanje ne bi privedlo do še ene krvave državljanske vojne …

Venezuela pomeni »Benetkice«

Pred zapisom o Venezueli sem si hotel najprej osvežiti svoje vedenje o tej državi. In pogledam najprej v Wikipedijo. Kjer stoji: »Bolivarska republika Venezuela (šp. Republica Bolivariana de Venezuela) ali na kratko Venezuela je obmorska država na severu Južne Amerike, ki je svoje ime dobila po Benetkah (Venezuela špansko pomeni male Benetke). Venezuela na severu meji na Karibsko morje in Atlantski ocean, na vzhodu na Gvajano, na jugu na Brazilijo, na zahodu na Kolumbijo. Ob venezuelski obali v Malih Antilih najdemo tudi karibske države Aruba, Nizozemski Antili in Trinidad in Tobago. V Venezueli poteka tudi večna nevihta, ki traja že od 16. stoletja.« Nevihta? Z njo so mišljene predvsem številne vstaje, državljanske vojne in vojaške diktature, ki so to državo kar naprej pretresale. Če bi jo zdaj doletela še ena, bi to ne bilo v njeni zgodovini nič novega. Tudi rojena je bila v vojni, ki jo je bojeval Simon Bolivar, veliki »vodja v boju za osvoboditev južnoameriških kolonij izpod španske oblasti ter za osamosvojitev Venezuele (od leta 1999 Bolivarske republike Venezuele), Kolumbije (ki je takrat vključevala tudi Panamo), Ekvadorja, Peruja in Bolivije, ki je dobila po njem tudi ime«. V 20. stoletju, zlasti v njegovi drugi polovici, pa je največja nevarnost v latinskoameriške države prihajala s severa, iz ZDA, ki so v primerih, če jim nekateri režimi niso bili po volji, vse po vrsti strmoglavile z vojaškimi udari. Naštejmo po časovnem zaporedju 14 najbolj znanih: ameriška okupacija Nikaragve (1912–1933), podpora diktatorju Anastasiu Somozi Debaylu, financiranje skrajno desničarskih Contrasov; državljanska vojna v Kostariki leta 1948 (Ciina podpora desničarski opoziciji); državni udar v Paragvaju leta 1954; državni udar v Gvatemali leta 1954; spodletela invazija Kube (1961) in nešteti poskusi atentatov tam; državni udar v Braziliji leta 1964 (proti levičarskemu socialdemokratu Joau Goulartu); državni udar v Urugvaju leta 1973; državni udar v Čilu leta 1973 in vojaška diktatura Augusta Pinocheta; državni udar v Argentini leta 1976 in začetek vojaške diktature Jorgeja Rafaela Videla; državni udar v Salvadorju leta 1979; skrivnostna smrt levičarskega voditelja Omarja Torrijosa leta 1981, ki so jo pripisali ameriškim agentom, in prihod proameriškega diktatorja Manuela Noriege; s strani Cie sponzorirana vlada Alberta Fujimorija v Peruju (1990–2000); invazija Paname (1990); mehki državni udar v Hondurasu (2009) … / Po vsem navedenem je zdaj ključno vprašanje, kako se bo pod pritiskom ZDA in njihovim pohlepom po venezuelski nafti odločila venezuelska vojska. Bolje bi bilo, če bi enotno podprla enega ali drugega predsednika – nedemokratično izvoljenega Nicolasa Madura ali samooklicanega Juana Guaidoja. Če pa se bo vojska sam v sebi razdelila, bo državljanska vojna neizbežna. »Malim Benetkam« želimo miroljuben razplet in boljše življenje vsem Venezuelcem, zlasti tistim, ki so bolj revni.

Pozivi in interesi

Tudi v ZDA so nekateri kritični do pohlepa ameriškega naftnega lobija, ki se opira na aktualne oblasti v Washingtonu. Več kot sedemdeset ameriških akademikov in znanstvenikov je objavilo odprto pismo, prvi podpisnik je sloviti Noam Chomsky. Med drugim so zapisali: »ZDA in njene zaveznice morajo nehati podpihovati nasilje s pozivanjem k nasilnim, nezakonitim spremembam režima … Če bodo Trumpova administracija in njene zaveznice v Venezueli še naprej ubirale svojo lahkomiselno pot, bo to najverjetneje privedlo do prelivanja krvi, kaosa in nestabilnosti … ZDA bi se lahko naučile kaj iz svojih spreminjanj režimov v Iraku, Siriji in Libiji ter svoje dolge, nasilne zgodovine sponzoriranja spreminjanja režimov v Latinski Ameriki.« Sicer pa dogajanje v Venezueli ne poteka le na relaciji z ZDA, je del globalnega konflikta interesov. Ameriški publicist in geopolitični analitik Eric Draitser: »Preprosto povedano, nadzor nad venezuelsko nafto je le del širšega mednarodnega konflikta z Rusijo in, morda v manjši meri, s Kitajsko.« (Vir: Kaja Sajovic, MMC RTV SLO)

Sta par in pričakujeta

V Srbiji je vse več državljanov nezadovoljnih z vse bolj avtokratsko vladavino predsednika Aleksandra Vučića. Hkrati pa je v javnosti vse bolj priljubljena premierka Ana Brnabić, ki jo je na ta položaj postavil prav Vučić. Njena provokativna drža odkrite lezbičnosti je v pretežno tradicionalistični Srbiji sprva vzbujala veliko negodovanja. Zdaj pa je udarila še novica, da je njena partnerka, lepa zdravnica Milica Đurđić noseča. In vzbudila več simpatije kot negodovanja.