V Kranjski Gori po novem sej občinskega sveta ne snemajo. / Foto: Gorazd Kavčič

Kako javne so lahko seje

Katere ovire morajo občine preskočiti, da lahko njihovi občani spremljajo seje občinskega sveta preko spleta? In zakaj morajo od občinskih svetnikov, čeprav so ti javne osebnosti, iskati soglasja?

Kranj – Zaplet na januarski seji občinskega sveta Medvode, ki je niso smeli neposredno predvajati na občinski spletni strani, ker te možnosti niso opredelili v poslovniku občinskega sveta, eden od novih občinskih svetnikov pa ni podpisal soglasja, je odprl več vprašanj. Tako se med drugim sprašujemo, ali imajo vse občine, ki omogočajo snemanje sej, poslovnike prilagojene zahtevam o varstvu podatkov, in če ne: ali so tudi te imele težave s pridobivanjem soglasij občinskih svetnikov. In še: zakaj ni nobenih težav pri snemanju in prenosih sej državnega zbora in vseh njegovih odborov?

Snemanje posega v zasebnost

Poglejmo najprej stališče informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik glede snemanj sej občinskega sveta. Iz njenega urada so sporočili, da svobodo izražanja in medijskega poročanja tudi po novi evropski ureditvi varstva podatkov urejata slovenska ustava in zakon o medijih in glede tega ni nobenih sprememb. »Poročanje medijev s sej organov, ki so odprte za javnost, je torej vedno dovoljeno ob upoštevanju veljavnih predpisov in aktov vsakega organa. Če pa nastopa medij v vlogi podjetja, ki naročnikom (tudi npr. občinam) ponuja storitev snemanja, pa veljajo tudi zanje povsem enaka pravila po 28. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov,« so razložili.

Problem nastane, ko mediji (hkrati) nastopajo tudi kot pogodbeni obdelovalci, ki po naročilu in navodilu občine izvajajo snemanje sej. Tedaj namreč zanje v tem delu veljajo enaka pravila kot za vsa druga podjetja, torej da so vezani na navodila naročnika in pravno podlago, ki velja za naročnika. V primeru pogodbene obdelave morata občina in podjetje, ki snema seje, medsebojno razmerje ustrezno pisno urediti. V pogodbi morata določiti minimalen obseg medsebojnih obveznosti, med drugim tudi obseg obdelave osebnih podatkov (npr. snemanje za namen priprave zapisnika, za objavo na spletu), čas obdelave v imenu upravljavca in druge dolžnosti naročnika in pogodbenega obdelovalca. »Ni dvoma, da snemanje pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter takšen poseg ni dopusten brez pravnega temelja. V tem smislu so občine ali drugi organi kot upravljavci svojih zbirk posnetkov zavezani takšno zbirko posnetkov varovati in z njimi ravnati v skladu z določili splošne uredbe o varstvu podatkov in zakona o varstvu podatkov. Tako ima npr. občinski svet občine v okviru zakonsko dopustnih oblik obdelave osebnih podatkov vselej možnost, da sam odloči, kako bo zagotavljal javnost dela, in to uredi s poslovnikom,« pojasnjuje informacijska pooblaščenka.

Iskanje dlake v jajcu

»Gre le za iskanje dlake v jajcu,« pa obravnavano problematiko snemanja javnih sej občinskih svetov komentira Miro Sodja, direktor občinske uprave Občine Bohinj, kjer že dolgo prakticirajo spletne prenose sej občinskega sveta. »Svetniki bi se morali zavedati, da so, ko so podpisali soglasje za kandidaturo, postali javne osebnosti in da je v to vključen tudi prenos sej občinskega sveta. Podobno velja za ostale sodelujoče, pa saj vseskozi spremljajo te seje in vedo, da je prenos, in imajo možnost, da se odločijo, ali bodo nastopili na seji občinskega sveta ali ne,« je dejal. V Bohinju sicer do zdaj zaradi snemanj sej niso imeli težav. Javnost sej imajo tudi opredeljeno v poslovniku, ki določa, da je delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles javno.

Pretočnemu video prenosu v živo prek spleta se kljub novi uredbi GDPR niso odrekli niti v Občini Tržič, kjer imajo prenose opredeljene v poslovniku, je razložila direktorica občinske uprave Metka Knific Zaletelj. Povsem drugače pa so ravnali v Kranjski Gori, kjer so se sicer tradicionalnim prenosom po novem odrekli.

Poglejmo še, kako imajo snemanje sej v poslovniku DZ in zakon o Radioteleviziji Slovenija urejeno v državnem zboru (DZ). Poslovnik tako določa, da so seje DZ in delovnih teles javne, zakon o RTV Slovenija pa pravi, da javna služba RTV obsega tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej DZ in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej ter celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju.