Skupinsko tožbo so predstavili (z leve): predstavnik Zavoda IPOV Igor Starič ter odvetnika Marija Remic in Borut Škerlj. / Foto: Zavod IPOV

Pravico bodo iskali na sodišču

Vlagatelji, ki naj bi bili opeharjeni za več milijonov evrov, pripravljajo skupinsko tožbo zoper slovenskega posrednika iz Nemčije Bojana Pravico in njegove sodelavce.

Ljubljana – Če sodite med vlagatelje, ki se čutijo opeharjeni s strani nemške družbe Heidelberger Vermögensverwaltung (HDV), slovenskega posrednika Bojana Pravice in njegovih sodelavcev, se lahko do 11. februarja pridružite skupinski tožbi Zavoda za iskanje pravice opeharjenih vlagateljev (Zavod IPOV). V okviru Zavoda se je do zdaj organiziralo že okoli trideset slovenskih vlagateljev, ki naj bi zaradi Pravice izgubili več kot 4,2 milijona evrov, medtem ko je doslej znanih domnevnih oškodovancev že več kot devetdeset, ki naj bi bili opeharjeni za najmanj 9,4 milijona evrov. Po besedah odvetnika Boruta Škerlja iz odvetniške pisarne Škerlj naj bi bilo oškodovancev še več, tako da naj bi skupni znesek oškodovanja presegal deset milijonov evrov. »Podjetje HDV GmbH je bilo v Nemčiji že obsojeno na plačilo oškodovanja vlagatelja, medtem ko podjetnik Bojan Pravica, ki je med drugim tudi lastnik podjetja Elementum iz Šenčurja, v Sloveniji nemoteno posluje,« poudarjajo v Zavodu IPOV. Največ opeharjenih vlagateljev prihaja s Štajerskega, iz Prekmurja in Ljubljane z okolico, domnevajo pa, da so med njimi tudi Gorenjci.

Denarne naložbe poniknile

Do oškodovanja slovenskih vlagateljev naj bi s strani HDV in povezanih oseb prišlo v letih od 2002 do 2014. Domnevni povzročitelji naj bi slovenske vlagatelje prek medijskih nastopov, finančnih konferenc in organizirane mreže priporočiteljev prepričevali v varno naložbo preko Bojana Pravice v HDV, za kar je bilo treba vplačati minimalno okoli 25 tisoč evrov. A denarne naložbe so poniknile, vrednost naložb pa je bila praktično v celoti izgubljena, ugotavljajo v Zavodu IPOV. Zavod bo s skupinsko tožbo zagotovo tožil družbo HDV, Bojana Pravico in njegovi hčerki Blanko Zalokar ter Silvio Pravica ter Heralda Arnolda Mariusa Augustusa Janssna, ki naj bi živel v Liechtensteinu, je napovedala odvetnica Marija Remic. Od njih bodo zahtevali povračilo vrednosti naložbe, zakonitih zamudnih obresti od naložbe dalje in petnajst odstotkov stroškov.

Kupovali lastne delnice in sami določali ceno

Zavod IPOV v skupinski tožbi, ki jo želijo vložiti do konca februarja, nemškemu podjetju HDV, Bojanu Pravici in njegovim sodelavcem očitajo vrsto goljufivih in protipravnih dejanj. Domnevni storilci naj bi tako z denarjem vlagateljev kupovali svoje lastne delnice ter sami določali ceno in provizijo, kar v Zavodu IPOV štejejo za zlorabo trga s trgovanjem na podlagi notranjih informacij ter tržno manipulacijo. Očitajo jim tudi sklepanje pogodb z izključno slovenskimi naložbeniki z izkoriščanjem njihovega zaupanja v nemški pravni red. Pri tem naj bi lažno obljubljali varnost naložb, ponujali neobstoječa zavarovanja in skrivali podatek, da je bil tudi Bojan Pravica ponudnik zaščitnega paketa. Pogodbe naj bi sklepali v nemškem jeziku v korist upravljavca HDV, bile pa naj bi tudi pomanjkljivo prevedene. Med drugim naj bi sklepali tudi pogodbe z zavajajočo vsebino, ki se ni upoštevala ali bila celo s predpisi prepovedana, vlagatelji pa so imeli omejeno možnost ponovnega razpolaganja s svojimi sredstvi in omejeno možnost odstopa od pogodbe.

Nekateri slovenski oškodovanci so v preteklosti že podali kazenske ovadbe, ki jih je obravnavalo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Ker pa so te obravnave potekale po vsakem primeru posebej in ker gre za zahtevno strokovno tematiko, so bile ovadbe zavržene, čeprav je policija potrdila sume kaznivega dejanja, je opozoril odvetnik Škerlj.

Sto evrov pristopnine

Tisti vlagatelji, ki bi se želeli pridružiti skupinski tožbi, ki so v Sloveniji možne od lani, morajo plačati 100 evrov pristopnine ob vpisu v Zavod IPOV ter dosedanje stroške delovanja zavoda v višini 600 evrov. V nadaljevanju bodo nosili sorazmerni delež stroškov delovanja zavoda in sodnega postopka, praviloma glede na sorazmerni delež oškodovanja glede na celotni zahtevek. Če tožba ne bo uspešna, bo stroške plačal Zavod IPOV, oškodovance pa bo bremenil zahtevku pripadajoči sorazmerni delež. Ob pozitivnem sodnem razpletu za oškodovance pa se ti lahko nadejajo sorazmernega dela iztoženega denarja. V Zavodu IPOV ob tem opozarjajo, da bodo morebitne dosojene odškodnine deležni le tisti, ki se bodo skupinski tožbi pridružili.