K sreči se ogenj ni razširil
Direktor jeseniške bolnišnice Janez Poklukar pravi, da imajo izdelan načrt požarne sanacije stavb, a začela se bo lahko šele, ko bo država kot lastnica bolnišnice zagotovila potrebnih 2,7 milijona evrov.
Vodstvo bolnišnice je poskrbelo tudi za psihološko pomoč zaposlenim, ki so pomagali pri reševanju pacientov ob požaru. Strokovnjaki iz begunjske psihiatrične bolnišnice namreč nudijo psihoterapevtsko svetovanje vsem, ki to želijo. Po direktorjevih besedah je kar nekaj zaposlenih to svetovanje tudi sprejelo. Kot pravi, bi nudenje takšne psihosocialne pomoči po tragičnih dogodkih moralo postati stalna praksa.
Jesenice – Dober teden po tragičnem požaru v Splošni bolnišnici Jesenice, v katerem sta umrla dva pacienta, v bolnišnici poteka obnova poškodovanih prostorov. Po besedah direktorja Janeza Poklukarja naj bi oddelek za zdravstveno nego ponovno odprli predvidoma konec naslednjega tedna. Izsledki kriminalistične preiskave, ki bodo pokazali, zakaj natančno je zagorelo, še niso znani. Prav tako še ni zaključen notranji nadzor, v katerem ugotavljajo predvsem ustreznost ravnanja zaposlenih ob požaru. A po Poklukarjevih besedah je že zdaj jasno, da gre predvsem hitremu in strokovnemu odzivu zaposlenih, gasilcev in policije zahvala, da posledice požara niso še veliko hujše. Tako je ogenj zaradi pravilnega ukrepanja ostal omejen samo na eno bolniško sobo in se ni razširil na večji del stavbe. »Ključno vlogo so vsekakor odigrali gasilci, policisti, reševalci in naši zaposleni. Vse nas je namreč presenetilo, kako hitro se je požar razširil. Kljub temu pa je bil odziv gasilcev neverjetno hiter,« je povedal Poklukar. Sreča je tudi v tem, da na Jesenicah deluje poklicna gasilska enota; pri gašenju je sicer sodelovalo tudi šest prostovoljnih gasilskih društev.
Dvigala niso delovala
Zaposleni so po požaru z rokami in na nosilih reševali bolnike iz zgornjih dveh nadstropij bolnišnice, saj dvigala niso delovala. Bolnišnica namreč nima evakuacijskih dvigal, temveč navadna. Direktor Poklukar je povedal, da se navadna dvigala v primeru požara spustijo v pritličje in jih ni mogoče uporabljati. Nujna bi bila vgradnja evakuacijskih dvigal (za požarna dvigala namreč v stavbi iz leta 1948 ni prostora) in izvedba ostalih ukrepov požarne sanacije. Na to po direktorjevih besedah državo, ki je lastnica bolnišnice, opozarjajo že nekaj let.
Zunanja požarna stopnišča, požarna vrata
V bolnišnici so, zavedajoč se problematike dotrajanih prostorov, sami pripravili projekt izboljšanja požarne varnosti, ki so ga vključili v strategijo razvoja bolnišnice za obdobje 2018–2025. V skladu s projektom je načrtovana gradnja treh zunanjih jeklenih požarnih stopnišč, treh evakuacijskih dvigal, vgradnja požarnih vrat in ureditev požarnih ločitev. Nujna je tudi požarna sanacija fasade na ambulantni in bolnišnični stavbi. Požarna sanacija naj bi po ocenah stala 2,7 milijona evrov, zanjo pa bi potrebovali poldrugo leto. Pa direktor meni, da bo država zdaj, po tragičnem požaru, kaj prej našla denar za projekt? »Verjamem, da ima država izdelan časovni okvir. Žalostno bi bilo, da bi odgovorne v to moral prisiliti ta tragični dogodek,« je dejal Poklukar. Kot je dodal, bi nasploh celotna infrastruktura slovenskih bolnišnic morala biti prilagojena današnjemu času, standardom in potrebam. Žal pa v državi še vedno obstajajo tudi bolnišnice, ki še vedno nimajo niti javljalnikov požarov ...
Gradnja nove, sodobne bolnišnice
Direktor Poklukar je ob tem ponovno poudaril, da je nujna gradnja nove, sodobne regijske bolnišnice s šeststo posteljami, medtem ko bi sedanje stavbe – ob ustrezni sanaciji – namenili za potrebe prav tako nujno potrebne negovalne bolnišnice.