Več bolnikov, več denarja

Minister za zdravje Samo Fakin bi pomanjkanje družinskih zdravnikov odpravljal z višjimi plačili za zdravnike z več opredeljenimi bolniki. Predsednik Borut Pahor je gostil posvet o šolstvu.

Višje plačilo za več opredeljenih bolnikov

Na ministrstvu za zdravje nameravajo problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov reševati s spremembo kolektivne pogodbe, s katero bi zdravniki z več opredeljenimi bolniki dobili višje plačilo. V sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktik.um se s tem predlogom ne strinjajo in so ministru celo predlagali, da se financiranje nad strokovno določenim normativom omeji. Po besedah ministra Sama Fakina pa tak model že velja za zasebnike in deluje. Minister ocenjuje, da ni dobro, da družinski zdravniki predvsem v javnih zavodih niso plačani sorazmerno z opredeljenimi bolniki. Glede skrb vzbujajočega pomanjkanja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu v Kranju, kjer s februarjem ne vpisujejo več novih bolnikov, pa je povedal, da je denar za nove zdravnike zagotovljen, a jih kljub večkratnim razpisom ne dobijo. Ob tem je poudaril, da bo letos in prihodnje leto specializacijo družinske medicine končalo 51 zdravnikov, leta pa 2021 pa 31, upokojilo pa se jih bo pol manj. Prihodnje leto bodo specializacijo zaključili tudi nekateri zdravniki v kranjski regiji, zato tedaj po Fakinovi oceni opredeljevanje novih bolnikov ne bo več problem. »V skrajnem primeru pa ostane pot tako kot povsod po Evropi – da odpremo mejo za dodatne zdravnike iz Evropske unije in tretjih držav,« je napovedal.

Posvet o javnem in zasebnem šolstvu

V torek je na posvetu o razmerju med zasebnimi in osnovnimi šolami pri predsedniku republike Borutu Pahorju svoje poglede na ureditev področja izmenjala vrsta strokovnjakov in politikov. Po mnenju ministra za izobraževanje Jerneja Pikala je šolski sistem temelj ohranjanja nacije, zato na ministrstvu vztrajajo »na mreži javnih šol, saj ni nacije, ki bi v celoti prepuščala svoje ohranjanje, razvoj in napredek zasebnim interesom«. Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je opozoril, da šolski sistem ne bi smel iti v smer, da bi se iz javnih sredstev v zasebnih šolah ustvarjal dobiček. To po besedah Ivana Štuhca iz Zavoda Antona Martina Slomška, ki ima tako zasebno osnovno šolo kot gimnazijo, v Sloveniji niti ni mogoče. Vsi sodelujoči razpravljavci so se strinjali, da mora država poskrbeti za stoodstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, imeli pa so različne poglede, kateri del javnega programa je imelo v mislih ustavno sodišče. Roman Globokar, nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava, v okviru katerega delujeta zasebni osnovna šola in gimnazija, meni, da gre za 100-odstotno financiranjo celotnega javnega programa – tako obveznega kot razširjenega, torej tudi popoldansko bivanje in jutranje varstvo. Po mnenju nekdanje ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič pa razširjeni program ni obvezen, zato se lahko določi tudi drugačno financiranje od 100-odstotnega. Slednje je upoštevalo tudi ministrstvo v času, ko ga je sama vodila, saj je predlagalo popravke zakonodaje v smeri, da se obvezni program financira 100-odstotno, razširjeni pa 85-odstotno. Aktualni minister Pikalo se glede financiranja ni opredelil.

Kobal ostal brez službe

Igralec in režiser Boris Kobal je zaradi plagiatorstva ta teden prejel izredno odpoved in predčasen odpoklic z mest direktorja in umetniškega vodje Šentjakobskega gledališča. Kobal je sporočil, da odločitev sprejema in se obenem opravičuje občinstvu gledališča. Plagiatorska afera je prišla v javnost sredi januarja, ko se je izvedelo, da je Kobal prevedel komedijo La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja in ga z minimalnimi besedilnimi spremembami kot svojo izvirno avtorsko delo, komedijo Profesionalci espe, poslal na javni natečaj za izvirno slovensko komedijo. Komedijo so v tej sezoni premierno uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, ki je sicer v ponedeljek sporočilo, da jo dokončno umikajo s sporeda. Kobal se je opravičeval, da je to storil zaradi hude osebne stiske in depresije.

Zveri povezale Slovenijo in Hrvaško

Če se Slovenija in Hrvaška nikakor ne moreta sporazumeti glede skupne državne meje, pa zato tvorno sodelujeta v projektu Carnivora Dinarica za ohranjanje populacij velikih zveri – medveda, risa in volka na območju severnih Dinaridov, torej na mejnem območju med državama, kjer po zadnjih ocenah živi dvajset risov, šestdeset volkov in sedemsto medvedov. Ta teden je na Hrvaškem potekalo uvodno srečanje 2,4 milijona evrov vrednega projekta, ki je uradno stekel septembra lani in se bo končal februarja 2021.