Risa rešiti pred izumrtjem

V Infocentru Triglavska roža Bled so v sredo predstavili projekt LIFE Lynx, s katerim si prizadevajo za ohranitev risov v naših krajih. Ob tej priložnosti so prikazali tudi dokumentarni film Risova pot o naselitvi risov leta 1973 v severne Dinaride.

Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, nato pa je v začetku 20. stoletja zaradi pretiranega lova, izgube življenjskega prostora in pomanjkanja plena izumrl. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se po besedah Roka Černeta iz Zavoda za gozdove Slovenije med lovci in gozdarji pojavile prve ideje, da bi rise ponovno naselili. Leta 1973 so tako v Slovenijo pripeljali in naselili tri pare risov iz Slovaške. Ponovno naselitev risa v naših krajih so prikazali v dokumentarnem filmu Risova pot, ki predstavlja poklon peščici lovcev in gozdarjev, ki so s svojim entuziazmom omogočili, da največja evropska mačka še vedno živi v naših gozdovih. Kot poudarjajo partnerji projekta LIFE Lynx, prisotnost risa pozitivno vpliva na ekosistem, ris pa je »simbol Dinaridov, kot je lev simbol Afrike«.

Za tedanje razmere je ponovna naselitev risa predstavljala velik podvig, ki je zahteval veliko mero osebne predanosti in prostovoljnega dela ljudi z jasno vizijo: vrniti naravi nekaj, kar je nekoč iz nje izginilo. »Naselitev se je izkazala za eno najuspešnejših v Evropi in populacija risov se je iz Slovenije hitro razširila tudi v sosednje države Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Italijo in Avstrijo,« je razložil Černe. Po nekaj desetletjih od ponovne naselitve pa je zaradi parjenja v sorodstvu število risov ponovno začelo upadati. »Genetske analize kažejo, da bodo risi brez naše pomoči v nekaj letih spet izumrli,« opozarja Černe. Dinarska populacija risa je namreč genetsko izrazito osiromašena in kljub številnim varstvenim ukrepom ocenjujejo, da je v Sloveniji danes prisotnih samo še od deset do petnajst živali, na Hrvaškem pa od štirideset do šestdeset. Zato so pri Zavodu za gozdove skupaj z desetimi partnerskimi organizacijami iz petih držav – Slovenije, Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške – pristopili k projektu LIFE Lynx, katerega glavni cilj je rešitev dinarske populacije risa pred ponovnim izumrtjem z doselitvijo genetsko ustreznih živali iz Romunije in Slovaške, da bi izboljšali genetsko pestrost populacije. Po besedah Roka Černeta je sicer v Sloveniji prostora za okrog sto risov. »Javnost je naklonjena temu, da v Sloveniji ohranimo risa, podobno mnenje je tudi med lovci,« z zadovoljstvom ugotavlja Černe in dodaja, da jih je tudi to opogumilo, da so se leta 2017 lotili omenjenega projekta, ki se bo končal leta 2024. V sklopu projekta prve izpuste risov v dinarskem svetu predvidevajo že letos. V Sloveniji in na Hrvaškem po besedah Aleša Pičulina iz Zavoda za gozdove Slovenije načrtujejo vključitev 14 risov v sedanjo populacijo. »Rise bomo za tri tedne najprej namestili v prilagoditvene obore, da se prilagodijo na novo okolje in da se zmanjša želja po vračanju domov.« Pet risov naj bi po besedah Roka Černeta naselili tudi na Gorenjskem, predvidoma čez dve leti, če bo šlo vse po načrtih.

V vse projektne aktivnosti si želijo v čim večji meri vključevati tudi lokalne skupnosti, je poudarila Urša Marinko z ljubljanske biotehniške fakultete. Del projekta je po njenih besedah med drugim razvoj turističnih produktov v povezavi z risi, kot so tematske poti z vsebinami o risih, oblikovali bodo tudi programe slikarskih počitnic na to temo. Na Gorenjskem bo to potekalo v sodelovanju s slikarko iz Radovljice. Velik poudarek bodo namenili še sodelovanju s šolami. Med drugim bodo za učence tudi na Gorenjskem pripravili delavnice, skozi katere bodo otrokom prikazali velike zveri in jim vzbudili zanimanje zanje. Pri tem računajo tudi na pomoč ambasadorjev projekta. Prvi je hokejist Anže Kopitar, ki ne želi, da se ris ohrani le kot logotip na njihovih dresih. O sobivanju z risom pa je spregovoril Stanko Anzeljc iz Lovske družine Loški potok, ki je poudaril, da so ljudje večinoma naklonjeni ponovni naselitvi risov, saj rejcem ne povzročajo škode kot druge velike zveri. »Včasih pa so tudi na risa gledali kot na strašno zver,« je spomnil na številne predsodke v zvezi z risi. Zato se bodo po besedah Roka Černeta v okviru projekta trudili spodbuditi zavedanje, da so bili risi od nekdaj del naše narave in da je tudi v prihodnje mogoče sobivanje, saj si človek ne more vzeti pravice kar iztrebiti ene vrste. »Risa smo v preteklosti namreč iztrebili ljudje in le mi ga lahko obdržimo tudi za prihodnje generacije,« je končal Černe.