Ozaveščanje o varni rabi interneta

V letu 2019 bomo praznovali dva velika mejnika interneta. Prvi se je zgodil davnega leta 1969, natančno 29. oktobra, ko sta Chaley Kline in Bill Duval na Stanford Research Institutu testirala pošiljanje ukaza »LOG IN« preko začetnih internetnih protokolov. Uspelo jima je poslati samo prvi dve črki »LO«, potem pa se je storitev sesula. Drugi dogodek se je zgodil v letu 1989, ko je Sir Timothy John Berners-Lee na raziskovalnem inštitutu CERN razvil koncept HyperText dokumentov in s tem zasnoval tisto, kar danes poznamo pod besedo World Wide Web.

Od samega začetka pojava interneta pa izhajata dve dejstvi, ki izkazujeta današnje stanje. Prvo govori o tem, da so računalniške mreže razvijali za prenos informacij znotraj skupnosti, kjer si ljudje zaupajo, si želijo sodelovanja in pomoči (raziskovalci, medicina, univerze itn.). Pri razvoju te tehnologije niso veliko razmišljali o nevarnostih, saj so jo v tistem času uporabljali le ljudje, ki so se med seboj dobro poznali. Drugo dejstvo, ki izkazuje današnje stanje, pa je, da so matematiki že v samem začetku izračunali, da večja kot bo postala računalniška mreža, več bo imela redundantnih poti in bo s tem vedno bolj skalabilna. Razvoj interneta znotraj varnih skupnosti v preteklosti, torej prvega dejstva, je danes privedlo do tega, da imamo veliko opravka z (ne)varnostjo.

Biti na internetu pa je danes vsakodnevno opravilo, ki naj bi predvsem olajšalo naše življenje, in ne zagrenilo. Torej trije kratki nasveti:

1. Imejte v mislih, da zlonamerne osebe potrebujejo za krajo spletne identitete vaše ime, priimek, kraj bivanja in datum rojstva. Nikoli ne razkrijte vseh naštetih podatkov na javnem mestu, kjer bi si jih neznanci lahko ogledali.

2. Kriptografski izsiljevalski virusi šifrirajo vse datoteke na našem računalniku, potem pa od nas zahtevajo plačilo, da nam bi v zameno poslali ključ, ki bo odklenil datoteke. Imejmo kopijo svojih dokumentov, ki je shranjena na mestu, ločenem od našega računalnika (npr. v oblačni storitvi ali mrežnem disku).

3. Nakupujte na dobro poznanih spletnih trgovinah (ebay.com, aliexpress.com ali mimovrste.com) ali pa se o njih najprej pozanimajte. Za plačilo v tujino uporabljajte varno spletno storitev, kot je PayPal. Ostalih, kot sta Western Union in Money Gram, vam ne priporočamo. Ribarjenje je zelo pogosta spletna prevara. Zlonamerni ljudje se skrivajo pod krinko zaupne identitete in nam ponujajo navidezno varen nakup. V tem času se je pojavila spletna trgovina z za petdeset odstotkov znižano vinjeto, kar pa je bila seveda prevara.

Absolutna zaščita žal ne obstaja. Zlonamerne osebe so vedno korak pred nami, jim pa lahko z upoštevanjem nasvetov o varni rabi interneta preprečimo ali vsaj otežimo delo.