Gospodarstvo po brexitu
Zaradi odhoda Velike Britanije iz Evropske unije brez ustreznega dogovora se lahko slovenski izvoz zniža za 320 milijonov evrov. Na britanski trg izvaža tudi okoli sto gorenjskih podjetij.
Kranj – Potem ko je britanski parlament sredi meseca zavrnil dogovor o brexitu, ki je napovedan za 29. marec, obstaja večja možnost, da se Velika Britanija oz. Združeno kraljestvo in Evropska unija razideta brez ločitvenega sporazuma. Po ocenah Analitike Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je ta verjetnost 25-odstotna, v Nemčiji pa trdemu brexitu pripisujejo celo 43 odstotkov možnosti. Trdi brexit bi zagotovo bistveno negativneje vplival na britansko in evropsko gospodarstvo kot sklenitev dogovora, kar bi seveda občutilo tudi naše gospodarstvo. Po ocenah Britansko-slovenske gospodarske zbornice je namreč z Združenim kraljestvom povezanih približno tisoč slovenskih podjetij, čez Rokavski preliv pa izvaža tudi približno sto gorenjskih podjetij.
Po podatkih Analitike GZS je Združeno kraljestvo za Slovenijo 13. najpomembnejše izvozno gospodarstvo, kamor smo po njihovih ocenah lani izvozili za 825 milijonov evrov blaga in storitev (2,1 odstotka vsega izvoza), vsaj še enkrat toliko slovenskega izvoza pa v Združenem kraljestvu konča posredno prek izvoza polproizvodov v druge zahodne države. Po podatkih Britansko-slovenske gospodarske zbornice je trgovinska menjava med Slovenijo in Veliko Britanijo v letu 2017 presegla 1,35 milijarde evrov. Slovenska podjetja na britanski trg izvozijo največ električnih strojev in opreme (20 odstotkov), pohištva, posteljnine, žimnic, svetil, montažnih zgradb (13 odstotkov), kotlov, strojev, mehanskih naprav (11 odstotkov), vozil in njihovih delov (deset odstotkov), izdelkov iz plastike in plastične mase ter farmacevtskih proizvodov. Glavne izvozne panoge gorenjskih podjetij v Veliko Britanijo pa so prevozništvo, IT-panoga in različna proizvodna podjetja.
V primeru trdega brexita bi se slovenski izvoz lahko znižal za 320 milijonov evrov. »Za 160 milijonov evrov bi upadel izvoz v Združeno kraljestvo, še za toliko pa v druge države EU,« ocenjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist Analitike GZS. Prihodnja rast izvoza se bo po njegovem mnenju precej umirila, predvsem zaradi povišanja zalog, saj se je izvoz blaga v zadnjem letu povečal kar za deset odstotkov, ker so slovenska podjetja povečala dobave na Otoku. »K temu jih je spodbudila nevarnost, da bi brexit brez dogovora vodil v znižanje tržnega deleža,« pojasnjuje Ivanc.
V Britansko-slovenski gospodarski zbornici pa menijo, da je za podjetja ključno, da se končna obdobje negotovosti, ki ga spremljamo že referenduma o brexitu junija 2016. »Ne glede na dogovor, ki bo na koncu dosežen, slovenski izvozniki, ki delujejo na trgu Združenega kraljestva, pravijo, da bo posel potekal še naprej, saj je to še vedno trg s 66 milijoni prebivalcev, kjer se dosegajo višje cene in kjer je v Evropi najlažje poslovati,« so poudarili.
V škofjeloškem podjetju Sibo G., za katero je Velika Britanija največje tržišče, verjamejo, da bo po koncu negotovosti glede brexita Velika Britanija ostala pomemben trg. Iz Fraporta Slovenija, ki upravlja brniško letališče, pa so sporočili, da posledice morebitnega trdega brexita na letalski promet še ni mogoče napovedati, po njihovih informacijah se tudi pripravlja uredba EU glede opravljanja rednega in posebnega zračnega prometa med EU in Združenim kraljestvom v primeru izstopa brez sporazuma. »Obstaja pa možnost, da bo brexit vplival na letenje letalskih prevoznikov s poreklom lastništva v Združenem kraljestvu na linijah med Slovenijo in članicami EU in tujih letalskih prevoznikov iz EU na linijah med Slovenijo in Združenim kraljestvom,« so razložili.