Poštarji razmišljajo o stavki

Predvidoma danes se bodo v obeh poštnih sindikatih odločili o morebitni izvedbi opozorilne stavke poštarjev, ker so ti zaradi pomanjkanja sodelavcev preobremenjeni.

Kranj – Glavni motiv za morebitno opozorilno stavko na Pošti Slovenije tokrat niso plače, ampak reorganizacija dela poštarjev, ki so zaradi pomanjkanja sodelavcev preobremenjeni, je pojasnil predsednik Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič. Odločitev o morebitni izvedbi stavke, ki bi sicer imela zakonske omejitve, bodo predvidoma sprejeli danes, ko bodo ocenjevali izkupiček pogajanj z vodstvom Pošte Slovenije. V Sindikatu poštnih delavcev, ki je pri svojih zahtevah enoten tudi s Sindikatom delavcev prometa in zvez pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, so ta mesec preverjali tudi razpoloženje med svojimi člani, ki stavko v veliki večini podpirajo, je razložil Gržinič.

Sindikata od vodstva Pošte Slovenije zahtevata predvsem sistemske rešitve za razbremenitev pismonoš in delavk na poštnih okencih. Kot je pojasnil Gržinič, so konec leta 2017 dosegli dogovor glede dviga plač, s čimer so nadoknadili šestletni zaostanek, vendar pa se od takrat delovni pogoji za zaposlene niso izboljšali, kvečjemu poslabšali. Zaradi težkih delovnih razmer je tako od poletja 2017 do poletja 2018 odšlo okoli tisoč sodelavcev, pogosto so bili to izkušeni sodelavci, ki so jih sicer nadomestili novi, te pa je treba uvajati v delo, kar ob precejšnem bolniškem staležu še povečuje obremenjenost poštarjev. »Izkušeni zaposleni zaradi prevelikih psihofizičnih obremenitev odhajajo celo v slabše plačane službe. Za nameček nas je prej kot enem letu zapustilo tudi štirideset odstotkov novih sodelavcev. Očitno je nekaj res narobe z organizacijo dela,« je opozoril Gržinič. Vodstvo je lani sindikatoma posredovalo predlog za povišanje regresa, potnih stroškov ter dodatne uskladitve plač in nekaterih dodatkov, kar pa je pogojevalo s tem, da se sindikata odpovesta drugim zahtevam, česar pa nista sprejela, je dodal.

Na Pošti Slovenije so poudarili, da so za izboljšanje pogojev dela že doslej sprejeli številne ukrepe, katerih vrednost (brez dodatnih zaposlitev) je v lanskem letu znašala 8,8 milijona evrov. Sprejeli in izvedli so tudi druge ukrepe za izboljšanje pogojev dela zaposlenih v prometu, kot je ukinitev sobotne dostave pošiljk, ki se sedaj izvaja samo v ožjih okoliših strnjena naselja, kjer pa dostavljajo le paketne pošiljke. Že predlani so na več kot šestdesetih poštah ukinili sobotni delovni čas, v začetku leta 2019 pa še na dodatnih 25 poštah in ga nadomestili s prilagoditvijo delovnega časa med tednom. V letu 2017 so vključili dodatne pošte v strojno zlaganje reklam, precej pa so investirali tudi v vozni park in opremo.

Zaradi nadomeščanja daljših odsotnosti in ureditev razmer na dostavi so v zadnjih dveh letih zaposlili 224 dodatnih delavcev, za pomoč pri opravljanju dela pa so v letu 2017 imeli na delu v povprečju 295 študentov in 290 v letu 2018. V dveh letih so zaposlili tudi 17 državljanov Bosne in Hercegovine in Srbije. Ob tem izvajajo tudi ukrepe za zmanjšanje bolniških odsotnosti. Na Pošti še poudarjajo, da je lani povprečna neto plača znašala 1.062,45 evra, povprečna neto plača pismonoše z malico in prevozom pa 1.078,09 evra, medtem ko je povprečna plača v dejavnosti prometa in skladiščenja 991,16 evra.